Jedro

Za obstoj krivdnega odpovednega razloga iz 4. točke prvega odstavka 103. čl. SZ-1 je odločilno, da kršitev v roku iz opomina pred tožbo, sestavljenega v skladu s tretjim odstavkom čl. 103 SZ-1, ni bila odpravljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razsodilo, da se najemno razmerje, oblikovano na osnovi najemne pogodbe, sklenjene med tožečo stranko kot najemodajalko in toženko kot najemnico dne 11. 10. 2007, za stanovanje št. ..., v izmeri 40,40 m2,, ki se nahaja v 1. nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu D. ... v D. in ki je vpisano v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Šentjurju v vl. št. ... k.o. … D., odpove, nadalje da je toženka dolžna stanovanje ter skupne prostore v večstanovanjski hiši na navedenem naslovu izprazniti in ga predati v neposredno in izključno posest tožeči stranki, praznega oseb in stvari v roku 60 dni pod izvršbo, ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 225,00 EUR, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, dolžna pa je plačati tudi sodno takso 135,00 EUR.

Proti sodbi se toženka pravočasno pritožuje. Navaja, da je res, da je navedeni znesek dolgovala, vendar je pred dobrim letom oz. 11. 3. 2010 poravnala vse položnice, ki so bile v zaostanku, to je od meseca avgusta dalje. Priložila je fotokopije potrdil 12. plačanih položnic za leto 2009, navedla pa je še, da bo pravdne stroške in sodno takso poravnala do meseca maja 2011. Prosi, da se sodba v imenu ljudstva spremeni.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je bila toženki kot najemnici najemna pogodba, ki sta jo s tožečo stranko kot lastnico in najemodajalko sklenili dne 11. 10. 2007 odpovedana iz krivdnega odpovednega razloga po 4. točki prvega odstavka 103. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1, Uradni list RS št. 69/03 in 57/08), v zvezi z 20. členom med pravdnima strankama sklenjene najemne pogodbe, po katerem lastnik stanovanja odpove najemno pogodbo iz krivdnih razlogov, če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če pa rok ni določen, pa v 60. dneh od prejema računa.

Pritožnica pritožbeno ne prereka dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katerih temelji pritožbeno izpodbijana odločitev in sicer, da pogodbeno dogovorjene obveznosti plačevanja najemnine ni izpolnjevala, da je dolg iz naslova najemnine in stroškov ob vložitvi tožbe (o.p. ki je bila vložena v novembru 2009) znašal 701,97 EUR, in da je bila pred vložitvijo tožbe z opominom, ki ga je prejela 2. 9. 2009, opozorjena na kršitev, z določenim načinom in rokom odprave le-te ter o posledicah, če kršitve v roku iz opomina ne bo odpravila. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi določbe prvega odstavka 4. točke in tretjega odstavka člena 103 SZ-1 ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke po odpovedi najemne pogodbe in na podlagi določbe člena 112 SZ-1 odločilo tudi o izpraznitvi in izročitvi stanovanja tožeči stranki.

Dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in na njih posledično sprejete materialnopravne odločitve o tožbenem zahtevku tožeče stranke pa pritožnica z edino pritožbeno navedbo in sicer, da je ves dolg poravnala do 11. 3. 2010, ne more uspešno izpodbiti. Najprej zato, ker dejanske trditve, da je ves dolg poravnala do 11. 3. 2010 pred sodiščem prve stopnje ni postavila (o.p. pred sodiščem prve stopnje je v odgovoru na tožbo glede plačila dolgovanih stanovanjskih stroškov zatrjevala le, da je plačala položnici za maj in april 19. 9. 2009 ter da bo dve položnici plačala 18. 1. 2010, ostalo pa do konca januarja; na prvi in edini glavni obravnavi pa še, da bo obročno poravnala stroške). Zato takšna pritožbena trditev pomeni novo dejstvo, ki bi bilo ob določbi člena 337/I Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbeno upoštevno le, če bi pritožnica pritožbeno izkazala, da ga brez svoje krivde pred sodiščem prve stopnje ni mogla navesti. Tega pa pritožnica ni storila, zatrjuje pa dejstvo, ki ji je bilo na prvi glavni obravnavi (11. 3. 2011) nedvomno že znano in se pri tem sklicuje tudi na dokaze (potrdila o plačilu), ki datirajo do 11. 3. 2010. Tudi sicer pa plačilo dolga iz naslova najemnine in stroškov tekom sodnega postopka ne vpliva na obstoj krivdnega odpovednega razloga iz 4. točke prvega odstavka člena 103 SZ-1, saj je odločilno pri tem dejstvo, da toženka dolga iz naslova najemnine in stroškov ni plačala v roku iz opomina pred tožbo in tako kršitve njene pogodbene obveznosti, ki predstavlja krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe po že navedeni določbi člena 103 SZ-1, ni pravočasno odpravila. Stroškovne odločitve pritožnica vsebinsko ne izpodbija.

Ob obrazloženem je tako pritožba neutemeljena. Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP). Zato je moralo pritožbo toženke zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih, to je v prvem in drugem odstavku izreka, potrditi (člen 353 ZPP).