Jedro

Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba s p r e m e n i glede odločitve o glavni stvari tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odškodnino v znesku 4.912,40 EUR, v 15 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. julija 2005 dalje do plačila. Višji zahtevek se zavrne.

glede odločitve o stroških tako, da mora tožena stranka tožeči plačati stroške postopka v znesku 1.240,77 EUR, v 15 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.7.2008 do plačila.

V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, pa nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 29,56 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči 16. dan po prejemu pisnega odpravka te sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru obsodilo toženo stranko na plačilo 6.162,40 EUR odškodnine in 1.619,62 EUR pravdnih stroškov, višji zahtevek pa zavrnilo. Ugotovilo je, da znaša odškodnina za fizične bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju 6.250 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 10.400,00 EUR. Pri odločanju je upoštevalo že izplačano odškodnino v revaloriziranem znesku 10.487,60 EUR.

Zoper sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Meni, da je prisojena odškodnina previsoka. Pri zdravljenju ni prišlo do zapletov, zdravljenje je bilo le ambulantno in je trajalo slabe tri mesece, v bolniškem staležu in nesposoben opravljati svoje poklic je bil tožnik en mesec, hude bolečine je trpel en dan, srednje 30 dni in lažje stalno 60 dni, občasno pa še vedno. Ob takem dejanskem stanju bi znašala pravična odškodnina po mnenju tožene stranke 4.428,10 EUR, ki jo je tožena stranka že plačala. Previsoko je odmerjena je tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tožniku je ostalo poškodovano zapestje in sicer je njegova gibljivost omejena za dobro tretjino v vseh straneh, opazne pa so tudi artrotične spremembe zapestnega sklepa, tožnikovo zmanjšanje življenjskih aktivnosti je ocenjeno na 10 do 15 %. Pravična odškodnina za opisano škodo po mnenju tožene stranke znaša že plačanih 6.059,50 EUR. Na podlagi povedanega tožena strank predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne.

Pritožba je delno utemeljena.

Pravna podlaga odškodnini za nepremoženjsko škodo sta 179. in 182. člen Obligacijskega zakonika (OZ), ki med ostalim določata, da pripada oškodovancu za pretrpljene telesne bolečine in za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pravična denarna odškodnina, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo. Pri tem se upošteva tudi bodoča nepremoženjska škoda, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti. Višina odškodnine pa je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Upoštevati je treba torej na eni strani specifični položaj konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije odškodnine), na drugi pa razpon odškodnin v sodni praksi in razmerje med manjšimi in katastrofalnimi škodami (načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine).

Za telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju je sodišče prve stopnje odmerilo odškodnino v znesku 6.250 EUR. Tožnik je v nesreči utrpel zlom levega zapestja na tipičnem mestu s premaknitvijo. Iz dejanskih ugotovitev sodbe, ki za pritožbo niso sporne, izhaja, da je hude telesne bolečine trpel 1 dan, srednje 30 dni, lahke pa 60 dni ter občasno še vedno ob spremembi vremena in fizičnih naporih. Med zdravljenjem, ki je bilo samo ambulantno, so mu nastale naslednje nevšečnosti: napravljena je bila repozicija zloma, 5 tednov je tožnik nosil mavec, longeto še 14 dni, utrpel je številna rtg slikanja, tri serije boleče fizioterapije in številne zdravniške preglede, na bolniški je bil 1 mesec, jemati je moral sredstva za lajšanje bolečin. Vse okoliščine, na katere opozarja pritožba, je torej sodišče prve stopnje upoštevalo. Upoštevalo pa je tudi, da bo prognostično verjetno potrebna dodatna diagnostika in terapija za razrešitev bolečine zapestja ulnarno ter dejstvo, da tožnik še vedno trpi bolečine, čeprav je od nesreče minilo že 5 let. Ob opisanem dejanskem stanju je tudi po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje odškodnino odmerilo previsoko, saj bi tožniku ob pravilni uporabi materialnega prava pripadala odškodnina v znesku 5.000 EUR. Taka odškodnina namreč na eni strani ustreza opisanim konkretnim okoliščinam, po drugi strani pa se umešča v okvir odškodnin, prisojenih v novejših primerljivih zadevah. Sodbo je bilo zato treba ustrezno spremeniti.

V zvezi z odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki je bila odmerjena na 10.400 EUR, iz razlogov sodbe izhaja, da je levo zapestje pri tožniku še vedno rahlo zadebeljeno, gibljivost zapestja je omejena za dobro tretjino. Omejitve so zlasti prisotne pri dnevnih in športnih aktivnostih in onemogočajo fizično obremenitev roke (poklic, ki ga opravlja, na fizično obremenjevanje roke ni vezan) in izvajanje rekreativnih dejavnosti (tožnik se je ukvarjal s kolesarjenjem, golfom, jadranjem, tenisom, košarko in smučanjem), tožnik je levičar. Okoliščine, na katere se sklicuje pritožba so bile torej upoštevane in to v skladu tako s subjektivnimi okoliščinami kot z načelom objektivizacije odškodnine, torej v primerjavi z drugimi primeri iz sodne prakse. Odškodnina iz tega naslova v višini 10.400 EUR je bila zato določena v skladu z zgoraj citiranimi pravili materialnega prava in očitana kršitev ni podana.

Ob pravilni uporabi materialnega prava določena odškodnina za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tako znaša 15.400 EUR. Iz razlogov sodbe, ki za pritožbo niso sporni, izhaja, da je tožena stranka dolžniku 11. oktobra 2005 že plačala 2.250.000,00 SIT, kar revalorizirano na dan zadnje glavne obravnave znaša 10.487,60 EUR. Tožena stranka mora tako tožniku plačati še 4.912,40 EUR odškodnine. Na podlagi povedanega in ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne kršitve postopka (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku), je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo spremenilo, tako da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 4.912,40 EUR odškodnine (4. točka 358. člena ZPP). V ostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem, pa nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker je v zvezi s spremembo sodbe spremenjen uspeh v pravdi, je bilo treba spremeniti tudi odločitev o stroških postopka. Uspeh tožeče stranke po spremenjeni sodbi znaša 67 %, uspeh tožene pa 33 %.Za pritožbo ni sporno, da je sodišče prve stopnje ugotovilo stroške tožnika v višini 1.976,23 EUR, stroške toženca pa 252,41 EUR. Povedano pomeni, da mora tožena stranka tožeči povrniti 1.324,07 EUR pravdnih stroškov in tožeča toženi 83,30 EUR. Po opravljenem pobotu mora tožena stranka tožeči povrniti 1.240,77 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki so začele teči šestnajsti dan od prejema pisnega odpravka sodbe (dan prejema sodbe prve stopnje 23. junija 2008).

Tožena stranka je s pritožbo delno uspela (20 %), zato ji mora tožeča stranka povrniti 20 % stroškov pritožbenega postopka, to je 29,56 EUR.