Jedro

Tožena stranka je ravnala skladno z ZUP in tožnika pozvala k dopolnitvi vloge. Iz njegovega odgovora izhaja, da vlaga dopolnitev, da pa bo širšo obrazložitev dostavil po posvetu z odvetnikom, najkasneje v roku dveh mesecev. Takšne dopolnitve vloge ni mogoče obravnavati kot vloge za podaljšanje roka, niti je ni mogoče šteti kot dopolnitve vloge v smislu poziva tožene stranke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla vlogo prosilca z dne 2. 11. 2010, za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Odločitev je obrazložila z navedbo, da drugi odstavek 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 UPB, 23/08 – v nadaljevanju ZBPP) določa, da pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače. Organ za BPP odloča o dodelitvi BPP na podlagi vloge prosilca (125. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 24/06-upb in nadaljnji, v nadaljevanju ZUP, v zvezi z prvim in drugim odstavkom 34. člena ZBPP). Pri odločanju o obliki in obsegu dodeljene BPP je organ vezan na zahtevek, ki ga je prosilec postavil (prvi odstavek v zvezi s drugim odstavkom 26. člena ZBPP), pri čemer se BPP praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej. Tožena stranka se je sklicevala tudi na določbo 32. člena ZBPP, ki natančno določa vsebino prošnje. Pojasnila je, da v primeru, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, organ za BPP od tožnika zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo in se mu za to določi rok, v katerem mora vlogo popraviti (prvi odstavek 67. člena ZUP). Če vložnik v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom vlogo zavrže (drugi odstavek 67. člena ZUP).

V predmetni zadevi je tožena stranka ugotovila, da prosilčeva prošnja za dodelitev BPP ne vsebuje vseh podatkov, ki jih določa ZBPP v 32. členu, saj prosilec v pogojni prošnji za BPP ni navedel zadostnih podatkov o zadevi, da bi jo bilo mogoče obravnavati. Iz samega obrazca BPP št. 1, pa tudi izhaja, da se prosilec odpoveduje BPP, če bi moral sredstva vračati nazaj.

Tožena stranka je prosilca z dopisom z dne 25. 2. 2011 pozvala k dopolnitvi prošnje za BPP, saj prosilec v prošnji ni izrecno navedel da želi BPP, prav tako ni navedel podatkov o zadevi, pri čemer je tožena stranka ugotovila, da je prosilec tožbo v predmetni zadevi vložil pred vložitvijo vloge za BPP, da ni bil pozvan na popravo ali dopolnitev tožbe in da v upravnem sporu opr. št. IV U 232/2010 ni bila razpisana glavna obravnava. Ker je bila prošnja pogojna in ker ni vsebovala vseh obveznih sestavin po 42. členu ZBPP, je ni bilo mogoče obravnavati. Ob tem je bil prosilec v pisnem pozivu tudi izrecno opozorjen na pravne posledice, če v določenem roku 8 dni od prejema poziva pomanjkljivosti ne bo odpravil. Prosilec se je na navedeni dopis, ki mu je bil (kot je razvidno iz vročilnice v spisu) vročen 3. 3. 2011, odzval z vlogo z dne 3. 3. 2011, v kateri navaja le, da bo širšo obrazložitev dostavil takoj, ko bo zbral sredstva za odvetnika, ki bo mu svetoval, kako mora pravno reagirati na poziv za dopolnitev vloge. Navedel je tudi, da se bo potrudil, da bo obrazložitev dostavil v roku dveh mesecev. Glede tako dopolnjene vloge tožena stranka ugotavlja, da je prosilčeva prošnja za BPP še vedno le pogojna, zaradi česar še vedno ni jasno, ali želi prosilec BPP ali ne, in da iz vloge še vedno niso razvidni podatki o zadevi, na podlagi katerih bi se lahko preverjal objektivni kriterij za dodelitev BPP, niti vloga ne vsebuje podatkov o obsegu in obliki pravne pomoči. Prosilčeve dopolnitve vloge z dne 3. 3. 2011 ni bilo mogoče šteti za predlog za podaljšanje roka za dopolnitev vloge, saj prosilec za samo podaljšanje roka ni izrecno zaprosil, niti ni navedel nobenih upravičenih razlogov za podaljšanje roka (tretji odstavek 99. člena ZUP). Ker prosilec v postavljenem roku, niti kasneje do izdaje tega sklepa, vloge z dne 2. 11. 2010 ni ustrezno dopolnil, je predmetna vloga ostala neprimerna za obravnavanje in jo je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, zavrgla .

Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da je sodnica v navedeni odločbi prišla v nasprotja. Sodišče naj ukvarja samo z upravičenostjo dodelitve BPP in ne z eventualnim vračanjem sredstev do katerih je ta trenutek upravičen zaradi socialnega statusa. Navaja tudi, da tožbo vlaga formalno, zaradi „končnih instanc“.

Tožena stranka je sodišču poslala vse spise. V odgovoru na tožbo je navedla, da vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Predlaga da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št.105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja: Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči ureja ZBPP in v kolikor ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati podatke, navedene v 32. členu ZBPP, zato da lahko pristojni organ za BPP presodi ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP. Prošnja za BPP mora torej vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člen ZBPP. Če le teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati po določbah ZUP, ki se nanašajo na vlogo. ZUP organu, ki odloča o zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže. Po presoji sodišča je tožena stranka zgoraj navedena določila ZBPP in ZUP pravilno uporabila in tožnikovo vlogo kot nepopolno zavrgla.

Kot izhaja iz podatkov priloženega spisa, je tožnik 3.11.2011 vložil prošnjo za odobritev BPP, ki ji je priložil tudi tožbo vloženo v zadevi za katero je zaprosil za BPP. Ker se navedbe o vrsti in obsegu BPP v obeh aktih (torej prošnji in tožbi) razlikujejo, je po presoji sodišča tožena stranka ravnala skladno z določbami ZUP in tožnika pozvala k dopolnitvi vloge, pri čemur ga je izrecno opozorila, da bo v primeru, če pomanjkljivosti vloge ne bo odpravil, njegovo prošnjo v skladu s 67. členom ZUP, kot nepopolno zavrgla. Navedeni poziv je tožnik prejel 3. 3. 2011. Iz tožnikovega odgovora z dne 4. 3. 2011 sicer izhaja, da vlaga dopolnitev, da pa bo širšo obrazložitev dostavil po posvetu z odvetnikom, najkasneje v roku dveh mesecev. Po presoji sodišča takšne dopolnitve vloge ni mogoče obravnavati kot vloge za podaljšanje roka, niti je ni mogoče šteti kot dopolnitve vloge v smislu poziva tožene stranke z dne 25. 2. 2011. Vloga je tako tudi po presoji sodišča ostala nesposobna za obravnavanje, kar pomeni, da je tožena stranka tožnikovo vlogo za dodelitev BPP, na podlagi določbe drugega odstavka 67. člena ZUP, pravilno zavrgla.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.