Jedro

Tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem na neizveden dokaz nasprotne stranke. Vsaka stranka mora namreč za svoje trditve ponuditi svoje dokaze.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka v roku osmih dni tožeči stranki plačati 410,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 6. 2019 do plačila (I. točka izreka) ter v roku osmih dni tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 600,65 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje, v obeh primerih pa tožeči stranki naloži plačilo njenih pritožbenih stroškov s pripadki.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov s pripadki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz dejanske podlage izpodbijane sodbe izhaja: - da sta tožeča in tožena stranka sklenili dogovor (podjemno pogodbo; 619. člen Obligacijskega zakonika, OZ), na podlagi katerega je tožeča stranka opravila dve čiščenji katamarana tožene stranke, in sicer 15. 5. 2019 in 19. 5. 2019; - da je za opravljene storitve tožeča stranka toženi izstavila račun št. 17/2019 z dne 13. 6. 2019 v višini 610,00 EUR; - da stranki dogovora glede višine plačila do izdaje računa nista sklenili; - da tožena stranka računa ni zavrnila, temveč se je tožeči stranki opravičila, da še ni plačan ter ji obljubila, da ga bo plačala ob vrnitvi v pisarno; ter - da je tožena stranka račun delno plačala dne 11. 12. 2020 v višini 200,00 EUR ter je v SMS sporočilu tožeči stranki zapisala, da danes nekaj plača, iz česar izhaja, da s tem plačilom ni poravnala celotnega dolgovanega zneska.

7. Med pravdnima strankama je bilo sporno le, za kakšno višino plačila sta se dogovorili (tožeča stranka je trdila, da sta se dogovorili za 610,00 EUR, tožena pa, da sta se dogovorili za 340,00 EUR). Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da stranki do izdaje računa dogovora glede višine plačila nista sklenili, da pa sta se za plačilo v višini 610,00 EUR konkludentno dogovorili po toženkinem prejemu računa.

8. S pritožbenimi navedbami, da sta se dogovorili za znesek 340,00 EUR in ne 610,00 EUR, kar naj bi izhajalo tudi iz izpovedbe priče, tožena stranka (glede ugotovitve, da stranki dogovora o višini plačila do izdaje računa nista sklenili) izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).1 Sodišče prve stopnje pa je glede na ugotovljena dejstva (na katera je višje sodišče vezano), da tožena stranka računa ni zavrnila, da je tožeči stranki obljubila, da ga bo plačala ob vrnitvi v pisarno, da ji je napisala, da „danes nekaj plačamo“ ter je nato plačala 200,00 EUR, pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da sta stranki po toženkinem prejemu računa sklenili konkludenten dogovor o plačilu v višini 610,00 EUR (prim. prvi odstavek 18. člena OZ). Glede na navedeno je ob upoštevanju toženkinega delnega plačila v višini 200,00 EUR tudi pravilno odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati še 410,00 EUR.

9. Tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem na neizveden dokaz nasprotne stranke (tj. zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke, A. A.). Vsaka stranka mora namreč za svoje trditve ponuditi svoje dokaze.2 Poleg tega tožena stranka zavrnitvi dokaza z zaslišanjem tožničinega zakonitega zastopnika na prvi stopnji niti ni nasprotovala. Stranka mora namreč v skladu s prvim odstavkom 286.b člena ZPP kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče in se v pravnih sredstvih upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Ker iz zapisnika glavne obravnave z dne 22. 6. 2021 izhaja, da tožena stranka te kršitve ni uveljavljala, v pritožbi pa ni navedla, da kršitve predhodno ni mogla navesti brez svoje krivde, se na absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tem ne more več sklicevati.

10. Ker se tožeča stranka zoper odločitev o stroških postopka pritožuje le v posledici očitane napačne odločitve glede glavne terjatve, višje sodišče soglaša tudi z odločitvijo o stroških.

11. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka je sicer odgovorila na pritožbo, vendar odgovor ni v ničemer prispeval k razrešitvi zadeve, zato mora pritožbene stroške kriti sama (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Prim. sodne odločbe VSL II Cpg 732/2020, II Cpg 388/2018, II Cpg 451/2018, I Cp 3334/2016, II Cp 3087/2016, II Cpg 664/2016 idr. 2 Prim. sodne odločbe VSL II Cpg 732/2020, II Cpg 439/2018, I Cpg 1444/2014 in I Cpg 328/2014.