Jedro

Če upravni organ na podlagi storjenih kaznivih dejanj ugotavlja, da bi prosilčev sprejem v državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, so lahko podlaga za tako ugotovitev le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani št.0011/11-XVII-310.958 z dne 11.6.1993 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da tožnik sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva po 1.odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, toda ker je bil večkrat obravnavan in obsojen zaradi kaznivih dejanj, kar je sam potrdil, ko je bil v postopku zaslišan, tožena stranka ocenjuje, da obstaja nevarnost, da bo ponavljal kazniva dejanja, zaradi česar bi tožnikov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za javni red. Zato je tožena stranka na podlagi 3.odstavka 40.člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije tožnikovo vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da je bil sicer res že štirikrat obsojen, vendar za različna kazniva dejanja, za katera mu je bila izrečena pogojna obsodba. Meni, da mu je sodišče izreklo pogojne obsodbe prav zato, ker so bile na njegovi strani podane okoliščine, zaradi katerih je bilo utemeljeno pričakovati, da v bodoče ne bo ponavljal kaznivih dejanj. Glede na navedeno in glede na to, da je od zadnje obsodbe minilo precej časa, je neutemeljena trditev tožene stranke, da obstoji nevarnost, da bo kazniva dejanja ponavljal. Navaja še, da ima družino, ženo in dva majhna otroka, ki so državljani Republike Slovenije. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je pri oceni nevarnosti za javni red upoštevala sklep Vlade Republike Slovenije, sprejet na 19.seji dne 15.4.1993, iz katerega izhaja, da nevarnost za javni red v najširšem smislu pomeni spoštovanje ustave, zakonov in drugih predpisov, izpolnjevanje odločb sodišča in drugih državnih organov, skratka podrejanje javnemu redu Republike Slovenije. Tožena stranka je na podlagi podatkov operativnih služb in izjave tožnika, ko je bil zaslišan, ugotovila tožnikovo predkaznovanost, iz izjave tožnika tudi izhaja, da je bil večkrat obravnavan pri sodniku za prekrške zaradi vožnje brez vozniškega izpita. Tudi sedaj je tožnik v več kazenskih postopkih. Glede na navedeno meni, da je bila tožnikova vloga utemeljeno zavrnjena in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo zaradi naslednjih razlogov: Tožena stranka je zavrnila tožnikovo vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 3.odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur.l.RS, št.1/91-I, 30/91-I in 38/92). Navedena zakonska določba daje upravnemu organu pravico, da odloči po prostem preudarku in zavrne vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva tudi osebi, ki sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva iz 1.odstavka 40.člena navedenega zakona, če so podani razlogi iz 8.točke 1.odstavka 10.člena tega zakona. Tožena stranka v izpodbijani odločbi sicer navaja, da je bil tožnik večkrat obsojen zaradi storjenih kaznivih dejanj, zaradi česar obstoji nevarnost, da bo kazniva dejanja ponavljal ter zato ocenjuje, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, pri tem pa ne pove, za katera kazniva dejanja je bil obsojen in kdaj, na kakšne kazni je bil obsojen in ali so te kazni še vedno vpisane v kazensko evidenco. Tožena stranka se v zvezi s tem sicer sklicuje na dokumentacijo v spisu, ne da bi le to konkretizirala, pa tudi sicer je ta dokumentacija označena kot "strogo zaupno-uradna tajnost", zato ne more biti dokaz o odločilnih dejstvih dokler se šteje za uradno tajnost. Ni sicer sporno,da je bil tožnik večkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj, kar je sam izjavil, ko je bil v postopku zaslišan in tega tudi v tožbi ne zanika. Ni pa iz podatkov spisa razvidno, kdaj so bile posamezne obsodbe pravnomočne in ali so še vedno vpisane v kazensko evidenco.

Ker tožena stranka v obravnavanem primeru na podlagi storjenih kaznivih dejanj ugotavlja, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, so namreč podlaga za tako ugotovitev lahko le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence.

Ker v izpodbijani odločbi dejansko stanje v bistvenih točkah ni bilo popolno ugotovljeno, sodišče ne more rešiti spora. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2.odstavka 39.člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS, št.1/91-I).