Jedro

Ker je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, se kapitalizirane zamudne obresti, uveljavljene poleg glavnice, ne upoštevajo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Tožnica je zahtevala plačilo razlike med najemninama po najemni pogodbi z dne 15.1.1993 o toženkinem najemu tožničinega stanovanja v Ljubljani in po najemni pogodbi z dne 16.1.1993 o tožničinem najemu toženkinega stanovanja v Ljubljani. Razlika za obdobje od januarja 1999 do decembra 2001 naj bi znašala 3.669,30 EUR (prej: 879.312 SIT), kapitalizirane zamudne obresti od zapadlosti posamezne razlike najemnine do 20.12.2001 naj bi znašale 1.432,53 EUR (prej: 343.291,31 SIT) in kapitalizirane zamudne obresti od z zamudo izvršenih plačil naj bi znašale 15,28 EUR (prej: 3.661,53 SIT).

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Tožeča stranka je vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo izpodbijane sodbe.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99-2/2004) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji in je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej: 1.000.000 SIT). Izhodišče za ugotovitev pravice do revizije je vrednost spornega predmeta. Če se tožbeni zahtevek nanaša na denarni znesek, je za ugotovitev vrednosti spornega predmeta odločilna vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Pri tem se obresti in druge postranske terjatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). Obresti so glavni zahtevek takrat, kadar so osnovni razlog pravde. V obravnavanem primeru je glavni zahtevek neplačana najemnina v znesku 3.669,30 EUR (prej: 879.312 SIT), zneska 1.432,53 EUR (prej: 343.291,31 SIT) in 15,28 EUR (prej: 3.661,53 SIT) pa predstavljata kapitalizirane zakonske zamudne obresti od navedene glavnice in predstavljata postranski terjatvi. Prava vrednost spornega predmeta je torej v skladu z 39. členom ZPP v obravnavani zadevi 3.669,30 EUR (prej: 879.312 SIT), ki ne presega praga za dovoljenost revizije 4.172,93 EUR (prej: 1.000.000 SIT) iz drugega odstavka 367. člena ZPP. To pa pomeni, da revizija ni dovoljena, zaradi česar jo je bilo treba zavreči (377. člen ZPP).