Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ovira za prodajo je (le) pravočasno prijavljena izločitvena pravica (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), torej prijavljena v trimesečnem roku za prijavo izločitvene pravice (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Ker upnik izločitvene pravice na predmetu prodaje v tem roku ni prijavil, se neupravičeno upira prodaji dolžnikovega premoženja. Nobena zakonska ovira iz 330. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP za prodajo namreč ne obstaja.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Z izpodbijanim (nadomestnim) sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se pritožbi upnika A. A. z dne 12.5.2022 (p.d. 139) ugodi in se sklep o prodaji z dne 29.4.2022 (p.d. 124) spremeni tako, da se 2. in 3. alineja 1. točke glasita: - izklicna cena se določi v višini 210.000,00 EUR.
- varščina se določi v višini 21.000,00 EUR.
2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik A. A. ter predlagal, da višje sodišča izpodbijani sklep razveljavi.
3. Na pritožbo je odgovoril stečajni upravitelj in predlagal njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožnik je v pritožbi navedel (le), da pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. Rg 555/2022 teče pravda, v kateri zahteva izločitev nepremičnin, ki so predmet prodaje (ID znak parcela 0000 000/10, ID znak parcela 0000 000/11, ID znak parcela 0000 000/12 in ID znak parcela 0000 000/13), iz stečajne mase. Višjemu sodišču predlaga, da do končne odločitve v navedeni pravdi prekliče dražbo ali katerekoli druge aktivnosti, povezane s prodajanimi nepremičninami, saj bi to lahko povzročilo nepopravljivo škodo. Navaja, da bo kopijo „pravde“ poslal na sodišče takoj, ko jo prejme.
6. Upravitelj je v odgovoru na pritožbo pojasnil, da mu ni bila vročena nobena tožba za izločitev nepremičnin, ki so predmet prodaje in da ni seznanjen s tem, da bi se zoper dolžnika vodil „pravdni postopek Rg 555/2022“. Navaja, da je iz zemljiške knjige razvidno, da so prodajane nepremičnine v lastni stečajnega dolžnika.
7. V skladu s 331. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP prodajo začne sodišče tako, da izda sklep o prodaji (prvi odstavek 330. člena ZFPPIPP). Pri odločanju o tem, ali bo izdalo sklep o prodaji določenega premoženja stečajnega dolžnika, mora najprej presoditi, ali je prodaja tega premoženja dovoljena. Prodaja nepremičnin je v stečajnem postopku dovoljena le, če je stečajni dolžnik vknjiženi in resnični lastnik ter če so po stanju zemljiške knjige izpolnjeni drugi pogoji, da kupec pridobi lastninsko pravico brez pravnih napak. V zvezi s prodajano nepremičnino mora zato sodišče prve stopnje na podlagi izpisa iz zemljiške knjige preveriti tudi morebitne pravne ovire za prodajo in pri tem upoštevati, da se stečajni dolžnik s prodajno pogodbo zaveže, da bo na kupca prenesel lastninsko pravico na prodani nepremičnini tako, da bo kupec postal njen lastnik (prvi odstavek 435. člena OZ).
8. Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da je dne 11.10.2021 (p.d. 62) pritožnik na prodajanih nepremičninah prijavil ločitveno pravico. 29.4.2022 (p.d. 124) je sodišče prve stopnje izdalo (prvi) sklep o prodaji spornih nepremičnin. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje nato izdalo na podlagi pritožnikove pritožbe zoper prej navedeni sklep. V tej (predhodni) pritožbi je pritožnik zatrjeval, da je ločitveni upnik (ločitvena pravica je bila pritožniku priznana) in da je izklicna cena za prodajane nepremičnine prenizka. 1.6.2022 (p.d. 143) je pritožnik prijavil še izločitveno pravico na spornih nepremičninah. Trdil je, da je bila pogodba, s katero je pritožnik stečajnemu dolžniku prodal sporne nepremičnine, zaradi neplačila kupnine razvezana po samem zakonu. Z razvezo pogodbe naj bi izločitveni upnik (pritožnik) ponovno pridobil lastninsko pravico na nepremičninah, pri katerih je kot lastnik (še vedno) vpisan stečajni dolžnik. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev (5.9.2022, p.d 171) izhaja, da je upravitelj pritožnikovo (prepozno, rok za prijavo terjatev se je iztekel 1.3.2021) prijavljeno izločitveno pravico prerekal. 9. Če izločitveni upnik pravočasno prijavi izločitveno pravico in je ta prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice ni dovoljeno začeti, dokler zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP). Po nasprotnem razzlogovanju pa iz navedenega izhaja, da izločitveni upnik, ki ni pravočasno prijavil izločitvene pravice, odloga prodaje premoženja, ki je predmet te pravice, ne more doseči. Upniki, ki izločitvene pravice ne prijavijo v zakonskem roku treh mesecev tako tvegajo, da bo premoženje prodano, s čimer bodo na podlagi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP izločitveno pravico izgubili. Tudi v tem primeru pa izločitveni upnik ohrani obligacijsko upravičenje na podlagi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP.
10. Ovira za prodajo je (le) pravočasno prijavljena izločitvena pravica (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), torej prijavljena v trimesečnem roku za prijavo izločitvene pravice (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Ker upnik izločitvene pravice na predmetu prodaje v tem roku ni prijavil, se neupravičeno upira prodaji dolžnikovega premoženja. Nobena zakonska ovira iz 330. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP za prodajo namreč ne obstaja.
11. Iz predloga stečajnega upravitelja za prodajo spornih nepremičnin (p.d. 112), iz poročila stečajnega upravitelja (p.d 52) in iz pritožbe izhaja, da je lastnik teh nepremičnin stečajni dolžnik. Na podlagi navedenega podatka je imel stečajni upravitelj v skladu z določbami ZFPPIPP o pričetku unovčenja premoženja stečajnega dolžnika po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka (a contrario drugi odstavek 330. člen ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) pravico in dolžnost predlagati prodajo premoženja v obsegu, ki je v lasti dolžnika.
12. Višje sodišče je ugotovilo je, da pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljal upnik niso podani, pritožnik izklicni ceni in v sklepu določeni varščini ter načinu prodaje ne nasprotuje, prav tako pa sklep tudi ni obremenjen z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je zato upnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.