Jedro

Po sklenjeni pogodbi o delu (podjemni pogodbi) bi moral prevzemnik posla izdelati stroj, ki bi bil sposoben lepljenja ovojnic.

Sposobnost lepljenja ovojnic je bil torej izrecen pogodbeni pogoj. Dela stroja, ki bi omogočal lepljenje ovojnic, prevzemnik ni izdelal, izdelal pa je ves preostali stroj. Čeprav je bila vrednost manjkajočega dela stroja majhna, ima naročnik pravico razdreti pogodbo o delu glede celega stroja.

Izrek

Revizija se v delu, ki se nanaša na odločitev, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 5.915.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 20.2.1996 do 31.12.1996 v višini revalorizacijskih obresti (R) in 18 % realnih obresti, od 31.12.1996 do plačila pa v višini zakonskih zamudnih obresti, in pravdne stroške z zamudnimi obrestmi, zavrne.

V ostalem delu se revizija zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je zahtevala plačilo 6.030.939,00 SIT in obresti. Prvostopenjsko sodišče je zahtevku glede plačila 5.983.164,00 SIT in obresti od tega zneska ugodilo, zahtevek glede plačila 47.775,00 SIT in obresti pa je zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožena stranka z revizijo uveljavljajoč revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Tožena stranka predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču druge stopnje.

Sodišče je revizijo vročilo Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija delno ni utemeljena, delno pa ni dovoljena.

Tožena stranka se je zavezala, da bo izdelala in dobavila stroj za izdelavo pisemskih ovojnic (kuvert). Dela stroja, s katerim se ovojnice zalepijo, pa tožena stranka ni dobavila, čeprav je to predstavljalo del njenih pogodbenih obveznosti. Opustitve dobave niti revizija ne zanika, meni pa, da je vrednost nedobavljenega dela stroja majhna v primerjavi z vrednostjo stroja, kakršnega je dobavila. Tožeča stranka naj bi po revidentkinem mnenju zato zlorabila pravico iz obligacijskega razmerja, ker je kljub temu odstopila od pogodbe.

Tožena stranka se je zavezala, da bo izdelala in dobavila stroj, ki bo pisemske ovojnice tudi lepil. Sposobnost lepljenja ovojnic je bila torej izrecni pogodbeni pogoj (619. člen ZOR). V primeru neizpolnitve izrecnega pogodbenega pogoja pa je lahko tožeča stranka kot naročnik razdrla pogodbo, čeprav je pri tem vrednost manjkajočega dela stroja majhna v primerjavi z vrednostjo dobavljenega stroja (619. člen ZOR). Tožeča stranka je torej zgolj izvrševala svoje pravice, ki jih ima po zakonu in jih ni zlorabila.

Ker je tožeča stranka razdrla pogodbo, mora tožena stranka vrniti prejeto (drugi odstavek 132. člena ZOR) in povrniti škodo (619. člen ZOR; primerjaj tudi prvi odstavek 132. člena ZOR). Tožeča stranka je zahtevala vrnitev opravljenega predplačila za izdelavo stroja v višini 5.915.000,00 SIT in obresti od tega zneska in poleg tega tudi plačilo 68.164,00 SIT za nakupljeni kompresor in obresti. Pravni temelj za zahtevek v višini 5.915.000,00 SIT je v drugem odstavku 132. člena ZOR. Zahtevek za povrnitev stroškov v višini 68.164,00 SIT za nabavo kompresorja pa je odškodninski zahtevek, kot je to ugotovilo že pritožbeno sodišče, ki temelji na 619. členu ZOR. Tožeče stranka je torej utemeljeno zahtevala plačilo 5.915.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Sodba sodišča druge stopnje je v tem delu pravilna, revizija pa neutemeljena.

Revizija pa ni dovoljena, kolikor se nanaša na zahtevek za povrnitev stroškov za nabavo kompresorja v višini 68.164,00 SIT. V gospodarskem sporu je za dovoljenost revizije z določbo 490. člena ZPP predpisano, da mora vrednost spornega predmeta znašati več kot 5 milijonov SIT (490. člen ZPP). Vrednost spornega predmeta pa se tudi za ugotovitev pravice do revizije ugotavlja po 41. členu ZPP. Zahtevek za plačilo vrednosti kompresorja nima iste pravne podlage kot zahtevek za vrnitev plačila za izdelavo stroja. Predpostavka iz prvega odstavka 41. člena ZPP, po kateri se določi vrednost spornega predmeta na podlagi seštevka vrednosti vseh zahtevkov, torej ni izpolnjena (primerjaj prvi odstavek 39. člena ZPP). Zato se mora v obravnavanem primeru ugotoviti pravico do revizije po vrednosti vsakega posameznega zahtevka tako, kot to določa drugi odstavek 41. člena ZPP.

Revident je v reviziji zatrjeval kršitev določb pravdnega postopka le v zvezi z odškodninskim zahtevkom. Ker zahtevek za plačilo vrednosti kompresorja dosega le 68.164,00 SIT, revizija glede na 490. člen ZPP glede tega zahtevka ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče v tem delu zavrglo, sodbe drugostopenjskega sodišča pa glede zatrjevanih kršitev določb pravdnega postopka ni preizkušalo.

Pritožbeno sodišče je v izpodbijani odločbi pravilno uporabilo materialno pravo, revizija glede odškodninskega zahtevka pa ni dovoljena. Ker ni podan noben revizijski razlog, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo (čl. 378 ZPP).