Jedro

Okoliščina, da sta bili parceli ob izdaji izpodbijanega sklepa v zemljiški knjigi vpisani kot splošni skupni del stavbe, za odločitev ni pravno odločilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v bistvenem: na stavbi z naslovom C. 22, Ljubljana, z ident. št. ...-230 ugotovilo obstoj in dokončalo etažno lastnino (III. točka izreka); določilo posamezne dele stavbe (VI. točka izreka) in za vsak posamezni del ugotovilo imetnike lastninske pravice (VII. točka izreka); ugotovilo, da splošne skupne dele stavbe predstavljajo prostorski deli stavbe ...-230-17, ...-230-18, ...-230-21, ...-230-23, ...-230-29 in parcela 36/29, k. o. ..., pri katerih je določilo idealni delež solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe (VIII. točka izreka).

2. Zoper III., V. in VIII. točko izreka se pritožujeta nasprotna udeleženca A. A. in B. d. o. o. V pritožbi navajata, da splošni skupni del stavbe predstavljata tudi parceli 36/30, k. o. ..., in 36/32, k. o. ..., ki sta bili na dan izdaje izpodbijanega sklepa v zemljiški knjigi vpisani kot splošni skupni del stavbe, kar naj ostane tudi v bodoče. Ne drži, da nihče izmed nasprotnih udeležencev tega ni predlagal. Parcela 36/32, k. o. ..., se uporablja za hrambo koles, kot zunanja površina za čiščenje in vzdrževanje, kot zelenica, na njej se nahajajo infrastrukturni strojni elementi stavbe od njene izgradnje. Stavbi C. 22 in 20 sta bili zgrajeni kot celota in imata skupne infrastrukturne priključke in kletne prostore/skupne dele. Pritožbenemu sodišču predlagata, da v VIII. točki izreka izpodbijanega sklepa ugotovi, da med splošne skupne dele stavbe sodita tudi nepremičnini 36/30 in 36/32, k. o. ...

3. Predlagatelj in ostali udeleženci postopka na pritožbo nasprotnih udeležencev niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) v 23. členu določa domneve glede skupnih delov stavbe. Sodišče prve stopnje je v postopku vzpostavitve etažne lastnine na stavbi na naslovu C. 22 (stavba ...-230) postavilo sodnega izvedenca geodetske stroke z nalogo, da izdela strokovno podlago za evidentiranje sprememb v katastru stavb. Sodni izvedenec je izdelal grafični prikaz stavbe in parcel okrog stavbe. Po vpogledu v grafični prikaz je sodišče prve stopnje ugotovilo, da parc. št. 36/32, k. o. ..., predstavlja dvorišče med več stavbami na naslovih: C. 20, C. 22, C. 22A in tiskarno D. D., pri čemer del manjšega vogala tiskarne leži na tej parceli. Tem ugotovitvam pritožnika ne nasprotujeta. Glede na to okoliščino (lega vogala tiskarne na parceli 36/32) in dejstvo, da gre za zemljišče med več stavbami, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da parcela 36/32, k. o. ..., nima pravnega položaja splošnega skupnega dela stavbe na naslovu C. 22. Pritožbeno zavzemanje, da se parcela 36/32, k. o. ..., določi za splošni skupni del zgolj stavbe na C. 22, zato ni utemeljeno.

6. Pritožbeno stališče, da splošni skupni del stavbe predstavlja tudi parcela 36/30, k. o. ..., ker je bila na dan izdaje izpodbijanega sklepa v zemljiški knjigi vpisana kot splošni skupni del stavbe, ni pravilno. Ker na parceli 36/30 stoji druga stavba z naslovom C. 22A, ki ni predmet tega postopka, je odločitev sodišča prve stopnje, ki parcele 36/30, k. o. ..., ni določilo kot splošni skupni del, pravilna in utemeljena.

7. Okoliščina, da sta bili parceli 36/32 in 36/30, k. o. ..., ob izdaji izpodbijanega sklepa v zemljiški knjigi vpisani kot splošni skupni del stavbe C. 22, za odločitev ni pravno odločilna. Postopek vzpostavitve etažne lastnine na stavbi (za stavbe nastale pred 1. 1. 2003, kot v obravnavanem primeru), ki pred vložitvijo predloga v tem postopku še ni bila vzpostavljena, je namreč namenjen uskladitvi nepremičninskih evidenc z _dejanskim_ stvarnopravnim položajem nepremičnin. V konkretnem primeru se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z dejanskim položajem nepremičnin, zaradi česar je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da omenjeni parceli ne predstavljata splošnih skupnih delov stavbe R. 22. Udeležence pa je tudi opozorilo na možnost vložitve predloga za določitev skupnega pripadajočega zemljišča k več stavbam.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je višje sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 ter 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).