Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prav iz teh razlogov, ko na eni strani spisovno gradivo tako, kot pravilno izpostavlja pritožba, ne izkazuje nobenih poškodb vozila oškodovankine hčere (osebno vozilo VW Golf reg. št. ...) in kar tudi izhaja iz zapisnika o ogledu kraja dogodka, na drugi strani pa poškodbena lista SB Slovenj Gradec, oba datirana z dne 13. 12. 2021 pojasnjujeta različen način nastanka oškodovankine poškodbe, ima pritožba prav, da je v obravnavani zadevi ključnega pomena ugotovitev o tem, kako je lahko oškodovankina poškodba sploh nastala.
Pritožbi obdolženkinih zagovornikov se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.
1. Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče spoznalo obdolženko za odgovorno storitve dveh prekrškov in sicer pod I/1) prekrška po devetem odstavku člena 110 ZPrCP v zvezi s 7. točko drugega odstavka člena 110 istega zakona, pod točko I/2) pa prekrška po četrtem odstavku člena 42 ZPrCP v zvezi s prvim odstavkom člena 42 istega zakona. Pod točko II) je za vsak prekršek posebej obdolženki določilo sankcijo, nato pa ji je na podlagi člena 27 Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo enotno sankcijo – globo v višini 1.320,00 EUR in pa stransko sankcijo 18 (osemnajst) kazenskih točk (KT) za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije ″B″. V plačilo mu je naložilo tudi stroške postopka in pa sodno takso.
2. Taki odločitvi obdolženka nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo po svojih zagovornikih in v njej uveljavlja pritožbene razloge zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kršitev materialnih določb ZP-1, bistvene kršitve določb postopka o prekršku, pritožuje pa se tudi zaradi izrečene sankcije in predlaga ugoditev pritožbi tako, da se napadena sodba spremeni in se postopek o prekršku zoper obdolženko ustavi, podredno pa, da se napadena sodba razveljavi in vrne zadeva prvemu sodišču v nov postopek.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Iz izpodbijane sodbe v točki 12) izhaja, da je obdolženki z gotovostjo dokazano, da se pred premikom vozila ni s pogledi v vzvratno ogledalo in preko ramena, da premosti mrtvi kot ali kako drugače, prepričala, če to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje, saj je speljala iz parkirnega prostora naprej in pri tem z desnim vzvratnim ogledalom svojega vozila (znamke Opel Corsa, reg. št. ...) trčila v zadnja desna vrata poleg vzvratno parkiranega vozila VW Golf reg. št. ..., oziroma v prst na oškodovankini levi roki, ki je v tistem trenutku z levo roko pridržala zadnja desna vrata tega osebnega vozila, s tem pa je povzročila prometno nesrečo II. kategorije. Ker je na podlagi skladnih in prepričljivih izpovedb zaslišanih prič v tem postopku ugotovilo, da je obdolženka bila seznanjena s tem, da je zaradi premika z njenim vozilom poškodovala drugo osebo, je nato še zaključilo, da je obdolženki dokazana tudi storitev prekrška po devetem odstavku člena 109 ZPrCP v zvezi s 7. točko drugega odstavka člena 110 ZPrCP, saj po nesreči ni ostala na kraju, kar bi sicer morala storiti, ker je bila neposredno udeležena v prometni nesreči II. kategorije, saj je s kraja odpeljala.
5. Taki odločitvi zagovorniki nasprotujejo najprej z očitkom, da je dokazni postopek pokazal, da je opis v sodbenem izreku povsem drugačen, kot izhaja iz obdolžilnega predloga, iz katerega izhaja, da je obdolženka s parkirišča zapeljala vzvratno in pri vzvratni vožnji z desnim vzvratnim ogledalom trčila v zadnja desna odprta vrata zraven vzvratno parkiranega vozila, medtem ko je dokazni postopek pokazal, da pa naj bi obdolženka s parkirišča speljala naprej. Ob vztrajanju pritožbe, da obdolženka v nobenem primeru ni povzročila prometne nesreče, pritožba najprej pod vprašaj postavlja ključno ugotovitev prvega sodišča o tem, ali je poškodba oškodovanke, ki je zabeležena v zdravniški dokumentaciji sploh lahko nastala v domnevno zatrjevanem dogodku, kot so ga opisale oškodovanka in obe zaslišani priči, pri čemer poudarja, da že iz poškodbenega lista SB Slovenj Gradec z dne 13. 12. 2021 izhaja, da si je oškodovanka kazalec leve roke priprla v vrata avtomobila, kar je povedala tudi ob prvem pregledu pri zdravniku v tej bolnišnici in kar se je dejansko tudi zgodilo. Ker je način nastanka oškodovankine poškodbe na palcu leve roke ostal nerazjasnjen, je po prepričanju pritožbe prvo sodišče s tem, ko je zavrnilo izvedbo dokazov s postavitvijo izvedenca za raziskavo prometnih nezgod in izvedenca medicinske stroke kršila tudi obdolženčevo pravico do obrambe, posledično pa je ostal vzrok za oškodovankino poškodbo na levi roki nepojasnjen.
6. Pritožba je utemeljena.
7. Glede očitka o nepopolnem opisu dejanskega stanja v sodbenem izreku pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče, ki odloča o utemeljenosti obdolžilnega predloga, vezano pri oblikovanju sodbenega izreka le na dejanske okoliščine, ki izhajajo iz obdolžilnega predloga, iz katerega pa v konkretni zadevi ne izhaja izrecno način obdolženkine vožnje (vzvratno oziroma spredenjsko), o čemer pa je prvo sodišče zavzelo stališče v tč. 12 obrazložitve) izpodbijane sodbe.
8. Natančen pregled spisovnega gradiva v okviru pritožbenih navedb pa pokaže, da ima pritožba prav, da se v spisovnem gradivu tako, kot je prvo sodišče sicer pravilno povzelo v točki 10) izpodbijane sodbe, nahajata dva poškodbena lista iz SB Slovenj Gradec, oba z datumom 13. 12. 2021, s tem da je prvi poškodbeni list bil izdan tega dne ob 12.53 uri in iz katerega izhaja, da si je oškodovanka prst priprla v vrata avtomobila, torej, da naj bi se poškodovala sama, medtem ko iz drugega poškodbenega lista, izdanega ob 15.43 uri izhaja zapis, da pa si oškodovanka ni poškodovala prsta sama, ampak da ji je voznik drugega avtomobila ob speljevanju prst priprl. Nadalje spisovno gradivo še izkazuje, da je obramba že z vlogo z dne 15. 2. 2022 zaradi ugotovitve o tem, kako je sploh lahko nastala poškodba oškodovanke in ob vztrajanju, da ni prišlo do fizičnega stika med obdolženkinim vozilom (vzvratnim ogledalom) in oškodovankino roko, predlagala postavitev izvedenca za raziskavo prometnih nezgod in pa izvedenca medicinske stroke. Prvo sodišče takima dokaznima predlogoma ni ugodilo, kar pa je s skopimi razlogi v tč. 4) izpodbijane sodbe pojasnilo s tem, da izvedba predlaganih dokazov ni potrebna, ker je dejansko stanje dovolj razjasnjeno na podlagi drugih izvedenih dokazov. Pritožba ima prav, da so zaključki prvega sodišča o tem, da je oškodovankina poškodba v vzročni zvezi z obdolženkinim protipredpisnim ravnanjem po določbi četrtega odstavka člena 42 ZPrCP, ne le pomanjkljivi, temveč tudi neprepričljivi.
9. Iz obdolžilnega predloga namreč izhaja očitek obdolženki, da je pri speljevanju s parkirnega prostora z desnim vzvratnim ogledalom svojega vozila trčila v zadnja desna vrata poleg vzvratno parkiranega osebnega vozila, last oškodovankine hčere, oziroma v oškodovankin prst na njeni levi roki, ker je oškodovanka v tistem trenutku z levo roko pridržala zadnja desna vrata hčerinega vozila. Iz obdolžilnega predloga torej ne izhaja določno smer obdolženkinega speljevanja, torej spredenjsko ali vzvratno, čeprav že v tem delu ugotovitve obeh poslujočih policistov, ki sta opravila ogled kraja dejanja dogodka (sicer pa sta se dogodka slabo spomnila) in ki sta zatrjevala, da je obdolženka s parkirnega prostora zapeljala vzvratno, nasprotujejo izpovedbam oškodovanke in priče A. A. (list. št. 50), ko je ta določno pojasnila, da je videla, da je obdolženka speljala naprej čez sosednje parkirišče, se pravi spredenjsko, gledano v njeni smeri in potem levo proti izhodu parkirišča. 10. Obdolženka je namreč ves čas trdila, da pri njeni vožnji (pri čemer sama smer njene vožnje po oceni pritožbenega sodišča tudi ni odločilnega pomena), v nobenem primeru ni prišlo do fizičnega stika med njenim vozilom in med vozilom oziroma roko oškodovanke in da fizičnega trka tudi ni zaznala, risi na vzvratnem ogledu pa so posledica starosti vozila in tudi niso v nobeni povezavi z obravnavano prometno nezgodo. Prav iz teh razlogov, ko na eni strani spisovno gradivo tako, kot pravilno izpostavlja pritožba, ne izkazuje nobenih poškodb vozila oškodovankine hčere (osebno vozilo VW Golf reg. št. ...) in kar tudi izhaja iz zapisnika o ogledu kraja dogodka, na drugi strani pa poškodbena lista SB Slovenj Gradec, oba datirana z dne 13. 12. 2021 pojasnjujeta različen način nastanka oškodovankine poškodbe, ima pritožba prav, da je v obravnavani zadevi ključnega pomena ugotovitev o tem, kako je lahko oškodovankina poškodba sploh nastala. Prvo sodišče je v izpodbijano sodbo v točki 10), kot je bilo že predhodno pojasnjeno, sicer povzelo različne zapise poškodbenih obeh listov o tem, kako je oškodovankina poškodba nastala, vendar pa se do slednjega ni izrecno opredelilo, temveč je v nadaljevanju (točka 12) zaključilo, da je obdolženka pri speljevanju naprej z desnim vzvratnim ogledalom svojega vozila trčila v zadnja desna vrata poleg vzvratno parkiranega osebnega vozila, oziroma v oškodovankin prst, ko je oškodovanka v tistem trenutku z levo roko pridržala zadnja desna vrata osebnega vozila, last svoje hčere. Zato ima pritožba prav, da je od ugotovitve, kakšna je narava oškodovankine poškodbe na levi roki odvisna tudi ugotovitev o tem, ali je obdolženka pri speljevanju s parkirnega prostora dejansko trčila s svojim vzvratnim ogledalom v zadnja desna vrata, ki naj bi jih pridržala oškodovanka in tako poškodovala njeno roko oziroma prst. To pravno relevantno dejstvo pa je, kot pravilno opozarja pritožba zaradi presplošne in neobrazložene zavrnitve dokaznega predloga o postavitvi izvedencev cestnoprometne stroke in sodne medicine, ostalo nerazjasnjeno, zaradi česar so zaključki prvega sodišča o zanesljivem trčenju oškodovankinega vozila v desna vrata poleg vzvratno parkiranega osebnega vozila oziroma v prst leve roke oškodovanke, preuranjeni, kar pa je na podlagi zakonskega pooblastila iz osmega odstavka člena 163 ZP-1 terjalo ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve prvemu sodišču zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v nov postopek, saj bo glede na naravo stvari in okoliščine primera sodišče prve stopnje lažje izvedlo dopolnitev dokaznega postopka. Zaradi tako sprejete odločitve se pritožbeno sodišče do preostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.
11. V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče ponoviti vse doslej izvedene dokaze, zlasti bo moralo natančneje raziskati, kakšna je bila smer vožnje obdolženkinega vozila (spredenjsko ali vzvratno), pri čemer bo odločilnega pomena ugotovitev, na kakšen način je sploh, če je, prišlo do fizičnega stika med obdolženkinim vztratnim ogledalom in oškodovankino roko. Nato pa bo moralo s pomočjo izvedenca medicinske stroke (sodne medicine ali izvedenca travmatološke stroke) ugotoviti možen način nastanka take poškodbe, zaradi katere je oškodovanka kritičnega dne najprej poiskala zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu Velenje, kjer je povedala, da je neznana voznica peljala vozilo vzvratno in ji v vrata priprla in zmečkala prst, medtem ko je ob prvem obisku v SB Slovenj Gradec povedala, da si je prst priprla v vrata avtomobila, torej da naj bi se poškodovala sama, ta poškodbeni list pa je bil istega dne korigiran z navedbo, da ji je voznik drugega avtomobila ob speljevanju priprl prst. Glede na izsledke tako izdelanega izvedenskega mnenja pa bo moralo prvo sodišče tudi znova odločati o utemeljenosti dokaznega predloga glede postavitve izvedenca cestnoprometne stroke, ki se bo glede na naravo in vrsto poškodbe moral opredeliti o tem ali je taka poškodba lahko nastala glede na nameščeno vzvratno ogledalo na obdolženkinem vozilu pri njeni vožnji (bodisi spredenjski oziroma vzvratni) iz parkirnega prostora tako, kot je v svoji izpovedbi trdila oškodovanka, ki naj bi s svojo levo roko držala zadnja desna vrata hčerinega vozila in ali je glede na težo poškodbe obdolženke ta trk sploh lahko zaznala. V tej zvezi pa bo moralo tudi presoditi o utemeljenosti dokaznega predloga obrambe o zaslišanju priče B. B. o zaznanih poškodbah na vzvratnem ogledu obdolženkinega vozila, saj prvostopno sodišče doslej ni moglo ugotoviti, ali je poškodba na vzvratnem ogledu nastala v tej konkretni prometni nezgodi ali pa gre za staro poškodbo, o čemer se bo lahko izjasnil tudi izvedenec cestno prometne stroke. Le tako ponovljen dokazni postopek bo lahko dal zanesljiv odgovor na vprašanje o tem, ali je obdolženki mogoče z gotovostjo (nikakor pa ne z nižjo stopnjo verjetnosti!) očitati, da je v kritičnem času ravnala v nasprotju z določbo četrtega odstavka člena 42 ZPrCP in pri speljevanju s parkirnega prostora z desnim vzvratnim ogledalom svojega vozila trčila v zadnja desna vrata tam parkiranega vozila, oziroma v prst na levi roki oškodovanke, ki je takrat držala zadnja desna vrata osebnega vozila, last svoje hčere. Od te odločitve pa bo v nadaljevanju odvisna odločitev o morebitni krivdi obdolženke za prekršek po devetem odstavku člena 110 ZPrCP.