Jedro

Bistvo in smisel tožnikovih trditev je, da je padel zaradi spolzkosti tal oziroma stopnice tovornjaka, na katero se je drsna snov (zmes snega oziroma snežne brozge, blata in maščob) prenašala s tal, ker ta niso bila ustrezno očiščena. Sodišče prve stopnje je tej dejanski trditvi tožnika o zasneženi in drseči površini delovišča kot sovzroku padca (skupaj z neprimerno obutvijo) pritrdilo. S tem, ko je ugotovitev o vzroku spolzkosti podlage oprlo na ugotovitev, da toženkin zavarovanec ni zagotovil posipanja delovišča s soljo in peskom, trditvene podlage po presoji revizijskega sodišča ni preseglo. Tožnikove očitke je namreč mogoče strniti v tezo, da bi moral zavarovanec tožene stranke poskrbeti, da tožnik ne bi stopal na spolzko površino. Po oceni revizijskega sodišča bi bilo pretirano od njega zahtevati navedbo vseh opravil, ki so bila potrebna, da bi se površina, ki je bila zaradi zimskih razmer spolzka, usposobi za varno hojo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi v delu, v katerem je bila sodba sodišča prve stopnje spremenjena in tožbeni zahtevek zavrnjen (za znesek 6.650,00 EUR) ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik se je 15. 1. 2009 poškodoval v delovni nezgodi. Pri svojem delodajalcu, zavarovanem pri toženi zavarovalnici, je opravljal delo sovoznika dvoriščnega kamiona. Ob vstopanju v kabino tovornjaka na sovoznikovi strani mu je na stopnici spodrsnilo, da je padel in se poškodoval. 2. Sodišče prve stopnje mu je prisodilo 6.650 EUR odškodnine, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

3. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi tožene zavarovalnice in sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu spremenilo tako, da je tožnikov zahtevek tudi v tem delu zavrnilo. Zavrnilo je tudi tožnikovo pritožbo in prvostopenjsko sodbo v zavrnilnem delu potrdilo.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 65/2014 z dne 29. 5. 2014 zoper sodbo sodišča druge stopnje dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja prekoračitve trditvene podlage strank (glede opustitve dolžnega posipanja delovišča).

5. V dopuščeni reviziji tožnik uveljavlja „vse pritožbene razloge(1) , predvsem bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava“. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in samo glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Upoštevaje to zakonsko omejitev preizkusa izpodbijane pravnomočne sodbe je Vrhovno sodišče odločilo tudi v konkretnem primeru. Zato je lahko upoštevalo le tiste revizijske trditve, ki se nanašajo na dopuščeno pravno vprašanje.

6. V zvezi s pravnim vprašanjem, glede katerega je bila revizija dopuščena v konkretnem primeru, revident opozarja, na razlogovanje pritožbenega sodišča, češ da tožnik ni navajal, da je zavarovanec tožene stranke opustil dolžno posipanje delovišča, zato naj bi tožena stranka v pritožbi pravilno grajala, da je sodišče s takšno ugotovitvijo prekoračilo trditveno podlago strank glede protipravnega ravnanja zavarovanke tožene stranke. Revident poudarja, da je „navedena okoliščina prispevala k padcu tožnika“, v tožbi je bila opisana situacija na dvorišču, v tožbi in v kasnejših vlogah pa je tožnik pojasnil, da dvorišče, kjer se je premikal, ni bilo popolnoma očiščeno ter da je bilo na tleh odpadno olje, zasnežena brozga, da so bila tla pokrita s stisnjenim snegom in da je bila konstrukcija stopnice na kamionu, s katere je padel, nefiksna, gibljiva, in da je vse navedeno skupaj povzročilo zdrs, padec in hude poškodbe. Meni, da bi bilo nelogično od povprečnega oškodovanca, kakršen je tudi sam, zahtevati, da bo poznavalec na vsakem področju. Med postopkom bi se lahko ugotovilo, da je možno tla proti zdrsu polivati tudi z antifrizom in preprečiti zdrs, kar se na primer počne na letališčih. Tožnik je pojasnil, kakšne so bile okoliščine, zato očitek, da ni bila navedena opustitev dolžnega posipanja delovišča, ni pravilen. Ta je vsebovana v tožbeni trditvi, da je bilo delovišče zasneženo, polito z odpadnimi olji in da ni bilo popolnoma očiščeno. Vse ostale revizijske trditve presegajo dopuščeno vprašanje.

7. Tožena stranka je na revizijo odgovorila po pooblaščenki, za katero ni izkazano, da bi bila odvetnica ali zakonita zastopnica z opravljanim pravniškim državnim izpitom. Ker v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), Vrhovno sodišče odgovora tožene stranke na revizijo ni moglo upoštevati.

8. Revizija je utemeljena.

9. Tožnikove tožbene trditve, relevantne za odločitev o reviziji (za presojo, ali je bila prekoračena njegova trditvena podlaga glede opustitve dolžnega posipanja delovišča) so sledeče: tožnik je na dan škodnega dogodka, ko je snežilo, delo opravljal na dvorišču, ki je bilo zasneženo, polito z blatom in oljem, kar je tvorilo posebno drsečo zmes; dvorišče ni bilo popolnoma očiščeno, ker vsega snega s plugom niti ni bilo mogoče očistiti, opozoril o spolzkosti tal pa ni bilo; voznik vozila sopotnikove stopnice ni čistil, premikal se je po dvorišču, ne da bi pri tem pazil, ali se ustavlja na mestih, kjer je še posebej razmeščeno blato in razna odpadna olja ter snežna brozga; stopnica tovornjaka ni bila popolnoma fiksna ter je tožnik z nje padel bodisi zaradi nanosa snega, olja in blata, bodisi zaradi premika ali zaradi kombinacije vsega navedenega.

10. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženkin zavarovanec krivdno odgovoren za tožnikovo škodo. Ta presoja temelji na ugotovitvi, da dvorišče, po katerem je manevriral tovornjak, ni bilo ustrezno očiščeno; bilo je sicer pluženo, ne pa tudi posuto s soljo in peskom, pa bi moralo biti.

11. Stališče pritožbenega sodišča je, da je prvostopenjsko sodišče z ugotovitvijo, da dvorišče ni bilo posuto s peskom in soljo, prekoračilo tožnikovo trditveno podlago glede protipravnosti ravnanja njegovega delodajalca. Zato je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo v obsodilnem delu spremenilo tako, da je tožnikov zahtevek tudi v tem delu zavrnilo.

12. Vrhovno sodišče soglaša z revidentom, da sodišče prve stopnje procesne kršitve, ki mu jo je očitalo pritožbeno sodišče, ni zagrešilo. Bistvo in smisel tožnikovih trditev je, da je padel zaradi spolzkosti tal oziroma stopnice tovornjaka, na katero se je drsna snov (zmes snega oziroma snežne brozge, blata in maščob) prenašala s tal, ker ta niso bila ustrezno očiščena. Sodišče prve stopnje je tej dejanski trditvi tožnika o zasneženi in drseči površini delovišča kot sovzroku padca (skupaj z neprimerno obutvijo) pritrdilo. S tem, ko je ugotovitev o vzroku spolzkosti podlage oprlo na ugotovitev, da toženkin zavarovanec ni zagotovil posipanja delovišča s soljo in peskom, trditvene podlage po presoji revizijskega sodišča ni preseglo. Res je, da tožnik ni trdil, da njegov delodajalec dvorišča ni posipal s soljo in peskom. To okoliščino je prvostopenjsko sodišče ugotovilo iz mnenja izvedenca za varstvo pri delu. Vendar pa revizijsko sodišče ocenjuje, da je v situaciji, ko je tožnik trdil, da čiščenje ni bilo ustrezno, to trditev pa konkretiziral z opisom, da je moral na dan škodnega dogodka zaradi načina opravljanja delovnih zadolžitev izstopati iz tovornjaka in nanj ponovno vstopati, da je snežilo, da sneg ni bil popolnoma očiščen in da se je mešal tudi s spolzkimi odpadnimi snovmi (maščobami, blatom), zaradi česar je bila podlaga, po kateri je moral stopati, spolzka, na podlagi česar je svojemu delodajalcu očital, da ni poskrbel za varno delovno okolje, očitek o opustitvi čiščenja delovne površine dovolj jasno opredeljen. Tožnikove očitke je namreč mogoče strniti v tezo, da bi moral zavarovanec tožene stranke poskrbeti, da tožnik ne bi stopal na spolzko površino. Po oceni revizijskega sodišča bi bilo pretirano od njega zahtevati navedbo vseh opravil, ki so bila potrebna, da bi se površina, ki je bila zaradi zimskih razmer spolzka, usposobi za varno hojo.

13. Sodišče druge stopnje je zagrešilo relativno postopkovno kršitev (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP v zvezi s 7. členom istega zakona). Vrhovno sodišče je zato v izpodbijanem delu njegovo sodbo razveljavilo in mu zadevo zaradi izčrpanja pritožbe vrnilo v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških revizijskega postopka je Vrhovno sodišče skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

Op. št. (1): Pravilno: revizijske razloge.