Jedro

Izpodbijani sklep je namreč le posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve oziroma zgolj naslednje procesno dejanje sodišča, ki sledi pravnomočnemu sklepu o rubežu terjatve, in že zato ne more vplivati na poslabšanje pravnega položaja dolžnikovega dolžnika. Z njim ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve zoper dolžnikovega dolžnika in še manj dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. Gre le za prenos v izterjavo in torej takšen sklep v ničemer ne posega v pravice dolžnikovega dolžnika, saj se njegov pravni položaj zgolj zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša.

Izrek

Pritožba se zavrže. Dolžnikov dolžnik D. d.o.o. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo:

I.

Terjatev dolžnika, ki jo ima na podlagi računov št. 006/09 in 009/09 v višini 6.500,00 EUR do svojega dolžnika D. d.o.o. se prenese za poplačilo upnikove terjatve v izterjavo.

Prenos terjatve je opravljen, ko sodišče vroči dolžnikovemu dolžniku sklep o prenosu.

S prenosom terjatve v izterjavo dobi upnik pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika plačilo zneska iz 1. točke tega sklepa, če je ta znesek zapadel, ter storiti vse, kar je potrebno za ohranitev in uveljavitev prenesene terjatve in uveljavljanje pravice v zvezi z zastavo, ki je bila dana v njeno zavarovanje. S prenosom terjatve v izterjavo upnik ne pridobi pravice, da bi v breme dolžnika sklenil poravnavo, da bi dolžnikovem dolžniku odpustil dolg ali da bi s preneseno terjatvijo razpolagal, niti pravice, da bi z dolžnikovim dolžnikom sklenil pogodbo, naj o terjatvi, če je sporna, odloči arbitraža. Če dolžnik odstopi preneseno terjatev po prenosu, to nima pravnega učinka za pravice, ki jih je s prenosom pridobil upnik.

Upnik je poplačan v takšni višini, kot je terjatev izterjal. Če pa bi od prenesene terjatve izterjal več, kot znaša njegova terjatev, pa mora presežek položiti pri sodišču. II.

Dolžnik je dolžan v roku 15 dni od prejema upnikove zahteve dati pojasnila, ki so upniku potrebna za izterjavo terjatve, ter izročiti listine, ki se na terjatev nanašajo.

Če dolžnik ne bo ravnal po prejšnji točki sklepa, mu bo sodišče izreklo denarno kazen.

III.

Dolžnik je dolžan upniku plačati nadaljnje izvršilne stroške v višini 276,00 EUR.

Proti sklepu se pritožuje dolžnikov dolžnik D. d.o.o. in navaja, da upniku ne dolguje ničesar več, saj je svojo obveznost po sklepu o prenosu terjatve z dne 10. 06. 2010 izpolnil. Pojasnjuje, da je z vlogo z dne 29. 06. 2010 priznal terjatev dolžnika in da je na podlagi sklepa z dne 10. 06. 2010, ki je postal pravnomočen 10. 07. 2010, terjatev dolžnika na podlagi računov št. 006/09 in 009/09 v višini 6.500,00 EUR, ki je bila prenesena v poplačilo upnikove terjatve v izterjavo, upniku plačal dne 26. 08. 2010, s čimer je v celoti izpolnil obveznost po sklepu o prenosu terjatve. Ker je svojo obveznost izpolnil, je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti, saj je bil izdan po plačilu prenesene terjatve upniku. Z izpodbijanim sklepom pa je upnik pridobil terjatev v izterjavo, kar pomeni, da bi na podlagi izpodbijanega sklepa rubil dolžnikovega dolžnika za terjatev, ki je že dobil plačano. Upnik sodišča ni obvestil, da je preneseno terjatev že prejel od dolžnikovega dolžnika dne 26. 08. 2010, zato je po nepotrebnem povzročil stroške, ki so nastali v zvezi s sklepom z dne 30. 09. 2010 in stroške dolžnikovega dolžnika. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in naloži upniku, da mu povrne stroške postopka.

Pritožba ni dovoljena.

Čeprav je dolžnikov dolžnik specifičen udeleženec izvršilnega postopka, pa v konkretnem primeru nima pravnega interesa za pritožbo. Izpodbijani sklep je namreč le posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve oziroma zgolj naslednje procesno dejanje sodišča, ki sledi pravnomočnemu sklepu o rubežu terjatve, in že zato ne more vplivati na poslabšanje pravnega položaja dolžnikovega dolžnika. Z njim ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve zoper dolžnikovega dolžnika in še manj dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. Gre le za prenos v izterjavo in torej takšen sklep v ničemer ne posega v pravice dolžnikovega dolžnika, saj se njegov pravni položaj zgolj zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša. S prenosom v izterjavo pridobi upnik le pravico, da namesto dolžnika izterja zarubljeno terjatev, pridobi torej le procesno aktivno legitimacijo. Če je dolžnikov dolžnik mnenja, da upniku ne dolguje ničesar (več), bo lahko ugovarjal, da je njegova obveznost prenehala zaradi izpolnitve (prim. 3. odstavek 120. člena ZIZ). Ker torej z izpodbijanim sklepom niso prizadeti pritožnikovi interesi, je zaradi pomanjkanja pravnega interesa pritožba nedovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s 4. odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku; Uradni list RS št. 26/99 s spremembami, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; Uradni list RS št. 51/98 s spremembami).

Dolžnikov dolžnik v pritožbenem postopku ni uspel, saj je bila njegova pritožba zavržena, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).