Jedro

Priča ima pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka. "Izgubljeni zaslužek" pojmovno predstavlja tisti prejemek, do katerega bi bila priča upravičena pri opravljanju svojega dela, če ne bi morala z njega izostati zaradi pristopa na sodišče.

Izrek

Pritožba priče se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti priči S.P., potne stroške v znesku 1.939,14 SIT. Proti navedenemu sklepu je v delu, kolikor mu niso bili priznani stroški v višjem znesku (oz. iz naslova izgubljenega zaslužka), S.P. vložil pritožbo, s katero je predlagal njegovo razveljavitev in ponovno odločitev o višini stroškov. V pritožbi zatrjuje, da se z navedeno odločbo ne more strinjati, ker sodišče ni upoštevalo predloga dejanskih stroškov priče in ni odločilo v skladu z veljavnimi materialnimi predpisi. Iz stroškovnika, ki ga je pritožitelj predložil sodišču izhaja, da je višina urne postavke, na katero se sklicuje, 8.200,00 SIT/uro, kar za odsotnost 2 uri in 45 minut znese skupaj 22.550,00 SIT. Dokaz: cenik družbe A. d.o.o. za storitve izvedenca in cenilca. Dejavnost pritožitelja je v glavnem sestavljena iz podajanja mnenj gradbene stroke za sodišča, zato si je na osnovi vabila na glavno obravnavo, ki ga je prejel približno pet tednov pred narokom za glavno obravnavo, tudi naredil plan dela za 12.12.2001 in v katerem je določen čas namenil prisotnosti na naroku in s tem povezani odsotnosti iz pisarne. Pritožitelj na zahtevo sodnice v navedeni zahtevi, da mora z ustreznim dokazilom izkazati, da je imel na dan obravnave naročeno kakšno stranko ali, da je bil dogovorjen za kakšno drugo delo, pa zaradi obravnave stranke ni mogel sprejeti oz. dogovorjenega dela ni mogel opraviti, saj je bila prisotnost na glavni obravnavi opravljanje naročenega dela. Poleg tega tudi stranke, ki niso bile dogovorjene s pritožiteljem, pa so dne 12.12.2001 prišle v njegovo pisarno, predstavljajo izgubljeni dobiček, saj jih pritožitelj ni mogel sprejeti in tudi ne opraviti storitve, ki so jo stranke želele. Pritožitelj je bil v navedeni zadevi zaslišan izključno o svojem poročilu, ki ga je izdelal kot izvedenec gradbene stroke. Pritožba ni utemeljena. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju v obravnavani zadevi dejansko šlo nekoliko predaleč, ko je od pritožnika kot priče zahtevalo, da predloži dokazila o tem, da je imel na dan obravnave naročeno kakšno stranko ali da je bil dogovorjen za kakšno drugo delo, zaradi česar je sprejemljivo in prepričljivo pritožnikovo stališče v tem delu, da je glede na pravočasno prejeto vabilo za glavno obravnavo dne 12.12.2001, navedenega dne planiral delo tako, da je namenil določen čas prisotnosti na naroku in s tem povezani odsotnosti iz pisarne. Kljub temu pa njegovemu zahtevku za povrnitev stroškov v višini 22.550,00 SIT ni bilo mogoče ugoditi, podatki, ki jih je ponudil, pa ne nudijo dovolj opore za to, da bi mu bilo mogoče v tem okviru priznati uveljavljene stroške v kakšni drugi višini. Pritožnik pa, četudi sedaj zatrjuje, da je bil pri sodišču zaslišan izključno o svojem poročilu, ki ga je izdelal kot izvedenec gradbene stroke, je dejansko bil vabljen kot priča in je tudi obravnavan v tej vlogi, ne pa kot izvedenec. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 242. čl. določa, da ima oseba, ki se odzove vabilu sodišča za zaslišanje v vlogi priče, pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka. Že pojmovno pomeni "izgubljeni zaslužek" tisti prejemek, do katerega bi bila priča upravičena pri opravljanju svojega dela, če ne bi morala z njega izostati zaradi odhoda na sodišče. V obravnavanem primeru pa se je pritožnik v obrazložitvi obračuna stroškov z dne 27.12.2001 skliceval na cenik storitev in navajal, da je uslužbenec in lastnik družbe z omejeno odgovornostjo. Pri tem sicer ni navedel, katere, a je iz glave dopisa, priloženega cenika storitev z dne 23.5.2001 in žiga na listinah razvidno, da gre za družbo A. d.o.o. Svoj izgubljeni zaslužek je torej temeljil na ceniku družbe, vendar pa izgubljeni zaslužek priče res ne bi mogel biti enak tistemu znesku, ki bi ga sicer uveljavljala družba v okviru svojih storitev, katere ponuja na trgu. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo priče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.