Jedro

Da je obravnavani objekt vkopan betonski objekt tlorisnih dimenzij cca 10 m x 2 m x 2,5 m za namen zbiranja odpadkov, med strankama ni sporno. Sporno pa je, ali je treba obravnavani objekt opredeliti kot gradbeni inženirski objekt, kot v svojih odločbah trdi toženka, ali kot drug gradbeni poseg, ekološki otok, s klasifikacijo CC-SI 32110, kot zatrjuje tožnica. Od te opredelitve je namreč odvisno, ali pridejo v poštev splošna merila iz 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov, po katerih objekt z globino, ki presega 2 m, kakršno ima obravnavani, ni enostaven objekt, oziroma ali pridejo v skladu s petim odstavkom 4. člena uredbe v poštev posebna merila iz priloge 1, po kateri so ne glede na globino drugi gradbeni posegi - ekološki objekti enostavni objekti.

Na navedeno pravno odločilno vprašanje toženka ni odgovorila, saj ni pojasnila niti, zakaj sploh šteje, da je obravnavani objekt gradbeni inženirski objekt, in to kljub temu, da je tožnica že v upravnem postopku zatrjevala, da gre za ekološki otok, za katerega gradbeno dovoljenje v skladu s prilogo 1 v zvezi s petim odstavkom 4. člena uredbe ni potrebno. S ponavljanjem istega ugovora, na katerega v upravnem postopku ni dobila odgovora, pa tožnica smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, št. 06122-146/2021-7 z dne 25. 2. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto (v nadaljevanju prvostopenjski organ) tožnici odredil, da mora na svoje stroške do 1. 8. 2021 odstraniti vkopan betonski objekt v gradnji na zemljišču parc. št. 1468, k. o. ..., pred objektom s hišno številko ..., tlorisnih dimenzij cca 10 m x 2 m x 2,5 m, ter vzpostaviti prejšnje stanje, takoj po vročitvi te odločbe pa ustaviti nadaljnjo gradnjo vkopanega betonskega objekta. Poleg tega je odločil, da se bo v primeru neizvršitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki bo opravljen po drugih osebah, navedel dejanja, ki so prepovedana za navedeni objekt, ter odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in da v postopku niso nastali posebni stroški.

2. Iz obrazložitve izhaja, da bi morala tožnica za gradnjo navedenega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s 4. členom Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), saj objekt ne izpolnjuje pogoja za enostaven objekt, ki se lahko na podlagi 5. člena GZ gradi brez gradbenega dovoljenja. Po 8. členu Uredbe o razvrščanju objektov (v nadaljevanju uredba) je namreč gradbeno inženirski objekt enostaven objekt, če njegova globina ne presega 2 metrov. Ker obravnavani objekt sega v globino več kot 2 metra, ga ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte.

3. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil in ugotovil, da stroškov postopka ni bilo.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

4. Tožnica v tožbi izpodbijani odločbi uvodoma očita zmotno uporabo materialnega prava, bistvene kršitve pravil postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Navaja, da je vkopan betonski objekt dejansko podzemni zbiralnik za ločeno zbiranje odpadkov s klasifikacijo CC-SI 32110 - ekološki otok, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno. Nadalje navaja, da je gradbeni inšpektor na podlagi 8. člena uredbe odločil, da obravnavanega objekta ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte, pri tem pa je spregledal peti odstavek 4. člena uredbe, ki napotuje na preglednico iz priloge 1 te uredbe, iz katere izhaja, da so vsi ekološki otoki enostavni objekti, ne glede na splošna merila. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi oziroma podredno naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Uveljavlja povračilo stroškov postopka.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

**K I. točki izreka**

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče v tem upravnem sporu presoja zakonitost inšpekcijske odločbe.

8. V zadevi je sporno, ali je objekt, ki je predmet izpodbijane inšpekcijske odločbe, enostaven objekt, ki se lahko na podlagi prvega odstavka 5. člena GZ gradi brez gradbenega dovoljenja.

9. Merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih, zahtevnih objektov, drugih gradbenih posegov in vzdrževalnih del ter njihovo razvrstitev so določena v uredbi. Merila za presojo kateri objekti so enostavni objekti, določa 8. člen uredbe, razen, kot pravilno opozarja tožnica, kadar je v preglednici iz priloge 1 te uredbe določena drugačna mejna vrednost istega merila kot v 5., 7. in 8. členu uredbe. V takih primerih se v skladu s petim odstavkom 4. člena uredbe upošteva vrednost iz preglednice iz priloge 1 te uredbe.

10. Da pa bi bilo v skladu z navedenim mogoče presoditi, ali gre za enostaven objekt, je treba objekt najprej ustrezno kvalificirati. Da je obravnavani objekt vkopan betonski objekt tlorisnih dimenzij cca 10 m x 2 m x 2,5 m za namen zbiranja odpadkov, med strankama ni sporno. Sporno pa je, ali je treba obravnavani objekt opredeliti kot gradbeni inženirski objekt, kot v svojih odločbah trdi toženka, ali kot drug gradbeni poseg, ekološki otok, s klasifikacijo CC-SI 32110, kot zatrjuje tožnica. Od te opredelitve je namreč odvisno, ali pridejo v poštev splošna merila iz 8. člena uredbe, po katerih objekt z globino, ki presega 2 m, kakršno ima obravnavani, ni enostaven objekt, oziroma ali pridejo v skladu s petim odstavkom 4. člena uredbe v poštev posebna merila iz priloge 1, po kateri so ne glede na globino drugi gradbeni posegi - ekološki objekti enostavni objekti.

11. Na navedeno pravno odločilno vprašanje toženka ni odgovorila, saj ni pojasnila niti, zakaj sploh šteje, da je obravnavani objekt gradbeni inženirski objekt, in to kljub temu, da je tožnica že v upravnem postopku zatrjevala, da gre za ekološki otok, za katerega gradbeno dovoljenje v skladu s prilogo 1 v zvezi s petim odstavkom 4. člena uredbe ni potrebno. S ponavljanjem istega ugovora, na katerega v upravnem postopku ni dobila odgovora, pa tožnica smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

12. Glede na navedeno, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovljenem postopku je upravni organ v skladu s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Ob upoštevanju zgoraj navedenega bo moral presoditi, ali je obravnavani objekt gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, ekološki otok, ter na podlagi tega uporabiti pravilna merila za odločitev o tem, ali spada med enostavne objekte, za katere pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna.

13. Glede na naravo ugotovljene kršitve sodišče ni sledilo tožničinemu predlogu za odločanje v sporu polne jurisdikcije po 65. členu ZUS-1. 14. Sodišče je v predmetni zadevi odločilo brez glavne obravnave (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice, ki je upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

16. Sodišče je tožnici priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopala občinska odvetnica (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Stroške ji je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Plačana sodna taksa za postopek bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).