Jedro

Ker je toženka šele v pritožbi predložila dokaze za svoje trditve, pritožbeno sodišče dokaznih predlogov zaradi omejitve pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov v pritožbenem postopku ni moglo upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 719.232,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega računa do dneva plačila ter ji povrniti 12.449,00 SIT stroškov izvršilnega postopka in 6.000,00 SIT stroškov pravdnega postopka. Zaradi objektivne spremembe tožbenega zahtevka je sklep o izvršbi z dne 16.2.1999, opr. št. I 99/00264 razveljavilo v celoti.

Proti sodbi se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožila toženka, ki smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se je sodnici za narok pisno opravičila. Ni res, da se pravdni stranki nista dogovorili za obročno odplačevanje.

Že 19.10.1998 je zahtevala izpis klicev sporne številke, vendar ga do danes ni dobila. Ugotovljeno je bilo, da je na priključek tožeče stranke priklopljena Agencija N. d.o.o. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je glavno obravnavo dne 23.9.1999 opravilo v skladu z določilom 282. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, to je v odsotnosti tožene stranke. Le-ta je bila na narok pravilno povabljena, saj sodišče njene vloge z dne 21.9.1999, ki ni bila podkrepljena z nobenim dokazilom, ni moglo upoštevati.

Tožena stranka je bila tista, ki je bila dolžna predložiti dokaz o zatrjevani zadržanosti z naroka, zato je neutemeljen očitek, da bi moralo sodišče opraviti poizvedbe po uradni dolžnosti.

Toženka je sicer res že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da sporni telefonski priključek ni bil povezan z njeno telefonsko napeljavo, vendar pa za takšno svojo trditev ni predložila nobenega dokaza (na primer reklamacije računa telefonskih storitev ali zapisnika o pregledu naročniškega telefonskega priključka). Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (1. odst. 7. čl. ZPP). Ker tožena stranka ni ravnala v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, je zatrjevano dejstvo ostalo nedokazano.

Listinske dokaze, ki naj bi potrjevali v ugovoru zatrjevano dejstvo o tem, da je bila na telefonsko številko priključena tretja oseba, je tožena stranka predložila šele v pritožbi. Po določbi 337. čl. ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. čl. ZPP. Zamuda prekluzivnega roka za predlaganje novih dokazov ima za posledico, da toženka procesnega dejanja ne more več opraviti, pritožbeno sodišče pa njenih dokaznih predlogov ni moglo upoštevati.

Ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih v pritožbi uveljavlja toženka in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).