Jedro

Plačilni nalog v predmetnem postopku je bil izdan na podlagi prvega odstavka 57. člena ZP-1 in vsebuje vse sestavine, ki jih kot bistvene določa tretji odstavek 57. člena ZP-1, prav tako pa je iz njega razvidno, da so bili prekršek in dokazi zanj storilcu predstavljeni na kraju prekrška. V tem primeru (ko se PN vroči storilcu na kraju prekrška) prekrškovni organ naknadno izda opis dejanskega stanja, ki je sestavni del PN.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 135,00 EUR v roku in na način, kot bo določen v pozivu prekrškovnega organa.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) kot neutemeljeno in potrdilo plačilni nalog Policijske postaje Rogaška Slatina z dne 2. 5. 2023 ter odločilo, da je storilec dolžan kot stroške postopka plačati sodno takso v znesku 90,00 EUR v roku in na način, kot bo določeno v pozivu za plačilo sodne takse.

2.Zoper sodbo se pritožuje zagovornik storilca iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe, ugoditev ZSV ter ustavitev postopka, oziroma podredno ugoditev ZSV in izrek opomina. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom z dne 2. 5. 2023 storilec bil spoznan za odgovornega storitve prekrška po petem odstavku 35. člena ZPrCP, ki ga je storil s tem, ko je tega dne ob 9.59 uri vozil osebni avtomobil po glavni cesti iz smeri Brezovca proti Dobovcu, pri tem pa se ni vzdržal vseh ravnanj, ki lahko zmanjšujejo njegovo slušno in vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, saj je mobilni telefon z desno roko držal v višini volanskega obroča, kar sta opazila policista, ki sta v tistem času opravljala kontrolo prometa. Izrečena mu je bila globa v višini 250,00 EUR in 3 kazenske točke (KT).

5.Glede na trditve v storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV), da očitanega prekrška ni storil, saj uporablja prostoročno telefoniranje in telefon ne drži v rokah, poleg tega pa v tem območju ni signala in telefona sploh ni mogoče uporabljati, kar je povedal že policistoma na kraju ustavitve, je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek z zaslišanjem storilca in obeh policistov (A. A. in B. B.) ter vpogledom v listinske dokaze. Pri tem je v posledici celovite dokazne ocene z gotovostjo ugotovilo, da je storilec dne 2. 5. 2023 ob 9.59 uri vozil pri vožnji z osebnim avtomobilom po glavni cesti iz smeri Brezovca proti Dobovcu mobilni telefon z desno roko držal v višini volanskega obroča, kar sta opazila policista, ki sta v tistem času opravljala kontrolo prometa.

Pri tem je sodišče prve stopnje zaključilo, da je takšna uporaba telefona prepovedana, saj zmanjšuje slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.

6.Po dopolnjenem dokaznem postopku sodišče prve stopnje tako ni podvomilo v zaznavo policistov, izhajajočo iz opisa dejanskega stanja, da je storilec med vožnjo v desni roki v višini volana držal telefon. Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1), je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki je po prepričanju pritožbenega sodišča logična in natančna, vezano. Pritožbeno sodišče tako v okviru pritožbenega postopka zoper sodbo o ZSV presoja le, ali je glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, le-to pravilno uporabilo materialne določbe ZP-1 ter določbe predpisa, ki določa prekršek, ali je pri tem storilo kakšno bistveno kršitev določb postopka ter ali je pravilno odmerilo sankcijo za storjeni prekršek.

7.Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja z navedeno ugotovitvijo in vztraja, da je telefon sam iskal signal ter pri tem izpostavlja, da je policist izpovedoval več, kot je navedeno v opisu dejanskega stanja, policistka B.B. pa tega ni potrdila. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato takim pritožbenim navedbam ne more slediti in na njihovi podlagi spremeniti izpodbijano odločitev.

8.V kolikor pa pritožba s trditvami, da iz PN ne izhaja opis prekrška (konkretno, da je storilec telefon držal v desni roki v višini volana) očita, da prekršek v PN ni ustrezno konkretiziran, pa je pojasniti, da je bil PN v predmetnem postopku izdan na podlagi prvega odstavka 57. člena ZP-1 in vsebuje vse sestavine, ki jih kot bistvene določa tretji odstavek 57. člena ZP-1, prav tako pa je iz njega razvidno, da so bili prekršek in dokazi zanj storilcu predstavljeni na kraju prekrška. V tem primeru (ko se PN vroči storilcu na kraju prekrška) prekrškovni organ naknadno izda opis dejanskega stanja, ki je sestavni del PN in ki je bil glede na podatke spisa (odredba na l. št. 3) vročen storilcu skupaj z vabilom na narok z dne 27. 3. 2024.

8.V nadaljevanju pritožba izpostavlja odločbo VSM PRp 231/2023 z dne 30. 11. 2023 ter obširno povzema njeno obrazložitev. Sodišču prve stopnje očita, da je napačno uporabilo določbo petega odstavka 35. člena ZPrCP, ker ni z ničemer pojasnilo, da naj bi držanje telefona v roki zmanjševalo vidno in slušno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.

9.Takim pritožbenim trditvam ni mogoče pritrditi, saj je zaključek o tem sodišče prve stopnje napravilo v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Ne glede na to, da je sicer res bolj skopo obrazložen, pa ob dejstvu, da gre glede na dikcijo prvega odstavka 35. člena ZPrCP 1 za nižji dokazni standard, zadošča za zaključek o obstoju tudi tega zakonskega znaka prekrška po petem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPrCP (primerjaj tudi 11. točko obrazložitve VSM Sklep PRp 231/2023).

10.9. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je storilcu dokazano, da je med vožnjo na volanu v rokah držal mobilni telefon, kar bi lahko zmanjševalo njegovo vidno, in slušno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila, in s tem izpolnil objektivne zakonske znake očitanega mu prekrška, mu je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno očitalo, da je pri tem ravnal z eventualnim naklepom. Ker je nadalje ugotovilo tudi, da je bila storilcu izrečena globa v predpisani višini, je pravilno in utemeljeno zavrnilo storilčevo ZSV zoper izpodbijani plačilni nalog in slednjega potrdilo.

11.10. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

12.11. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče storilcu na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 135,00 EUR, ki jo mora plačati v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

V posledici pritožbenega neuspeha je tudi zagovornikovo zavzemanje za povrnitev pritožbenih stroškov neutemeljeno.

-------------------------------

15 vzdr
7eati vseh ravnanj, ki bi zmanj
61evala njuno slu
61no ali vidno zaznavanje ali zmo
7enost obvladovanja vozila.

Zveza:

Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 35, 35/5 Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 57, 57/1, 57/3, 66, 66/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.