Jedro

Zmota, na katero se sklicuje dolžnikov zakoniti zastopnik, češ da ni vedel, da mora dati izjavo o premoženjskem stanju pravne osebe, po mnenju pritožbenega sodišča ni opravičljiva, saj iz sklepa z dne 16.10.2012, s katerim je sodišče prve stopnje dolžnika pozvalo k predložitvi izjave o premoženjskem stanju, jasno izhaja, da mora dolžnik dopolniti predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kot dolžnik pa je v uvodu sklepa jasno označena družba (in ne njen zakoniti zastopnik), poleg tega pa dolžnika v tem postopku zastopa odvetnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker dolžnik predloga v danem roku ni dopolnil. Zoper takšen sklep se pritožuje dolžnik, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je kot dolžnik pravilno poslal izjavo o premoženjskem stanju, je pa res, da ni podal tudi izjave o premoženjskem stanju podjetja S. V. in drugi d. n. o., saj ni vedel, da mora narediti tudi to. Tako sodišče sedaj obvešča, da je družinsko podjetje S., V. in drugi d. n. o. že kar nekaj časa v mirovanju in ne posluje, nima pa tudi nobenega premičnega ali nepremičnega premoženja. Zadnja transakcija tega podjetja je bila izvedena 8. 6. 2010. Pritožba ni utemeljena.

Po 12. členu Zakona o sodnih taksah (ZST) sodišče odloči o oprostitvi plačila taks na predlog strank, katerega sestavni del je tudi pisna izjava stranke o njenem premoženjskem stanju z vsebino, ki jo skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v prvem odstavku 108. člena, ki se ga v postopku izvršbe in zavarovanja uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da v primeru, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, četrti odstavek istega člena pa določa, da sodišče vlogo, ki je vložnik ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, zavrže. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo ugotovitve sodišča prve stopnje, da dolžnik k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni predložil izjave o svojem premoženjskem stanju in da mu je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 16. 10. 2012 naložilo, da izjavo predloži v roku 8 dni, da je ta sklep bil vročen dolžnikovemu pooblaščencu dne 2. 11. 2012 in da do dneva izdaje izpodbijanega sklepa dolžnik sodišču ni predložil izjave o premoženjskem stanju pravne osebe, pač pa je sodišče dne 9. 11. 2012 prejelo le izjavi o premoženjskem stanju fizičnih oseb F. in C. V. Zato je sodišče prve stopnje štelo, da dolžnik izjave o svojem premoženjskem stanju ni predložil ter je zato njegovo vlogo za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter tretjim odstavkom 12. člena ZST-1. Za sprejem izpodbijane odločitve, ki je procesnega značaja, so odločilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil dolžnik pravilno pozvan na odpravo pomanjkljivosti v določenem roku, da je bil opozorjen na posledice opustitve takšne obveznosti in da pomanjkljivosti v določenem roku ni odpravil. Dolžnik s pritožbo pravno pomembnih ugotovitev sodišča prve stopnje niti ne izpodbija in celo pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da izjave o premoženjskem stanju za pravno osebo S., V. in drugi d. n. o. res ni podal, zmota, na katero se pri tem (dolžnikov zakoniti zastopnik) sklicuje, češ da ni vedel, da mora dati izjavo o premoženjskem stanju pravne osebe S., V. in drugi d. n. o., pa po mnenju pritožbenega sodišča ni opravičljiva. Iz sklepa z dne 16. 10. 2012 (list. št. 25), s katerim je sodišče prve stopnje dolžnika pozvalo k predložitvi izjave o premoženjskem stanju, jasno izhaja, da mora dolžnik dopolniti predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kot dolžnik pa je v uvodu sklepa jasno označena družba S., V. in drugi d. n. o., K. ..., R. S. (in ne F. V. ali C. V.). Poleg tega dolžnika v tem postopku zastopa odvetnik, ki mu je celo bil vročen sklep z dne 16. 10. 2012 in bi kot pravni strokovnjak dolžnikovemu zakonitemu zastopniku nedvomno lahko pojasnil, kako mora izpolniti izjavo o premoženjskem stanju. Pritožbene navedbe, v katerih se dolžnik sklicuje na zmoto, so tako neutemeljene, medtem ko so pritožbene navedbe o tem, da družinsko podjetje S., V. in drugi d. n. o. že kar nekaj časa v mirovanju in ne posluje, nima pa tudi nobenega premičnega ali nepremičnega premoženja ter da je zadnja transakcija tega podjetja bila izvedena 8. 6. 2010, neupoštevne. Te navedbe se namreč nanašajo na dejstva in okoliščine, ki bi lahko bile upoštevne pri odločanju o utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Vendar do presoje utemeljenosti dolžnikovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk more priti, saj je dolžnikov predlog bil nepopoln, dolžnik pa niti po pozivu sodišča pomanjkljivosti, na katere je bil opozorjen s sklepom z dne 16. 10. 2012 v postavljenem roku ni odpravil. Glede na navedeno in ker v okviru uradnega preizkusa pritožbeno sodišče ni zasledilo nobene od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. člena ZIZ), je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.