Jedro

V predhodnem sodnem postopku je sodišče z izdajo ugotovitvene sodbe (drugi odstavek 64. člena ZUS-1) zgolj ugotovilo nezakonitost sklepa, ni pa ga odpravilo in ni zadeve vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek, zato je upravni organ, s tem ko je z izpodbijanim sklepom o istem predlogu vlagateljic ponovno (enako) odločil bistveno kršil pravila postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep Upravne enote Tržič št. 321-56/92 z dne 24.2.2011 odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožečima strankama povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Prvostopni upravni organ je z izpodbijanim sklepom odločil: da se strojnica hidroelektrarne A. v objektu, stoječem na parc. št. 755/3 - stavbišče v izmeri 245 m2, pripisani k vl. št. 100 k.o. B., v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa prenese v začasno uporabo vlagateljic C.C., D.D. in E.E. tako, da se primopredaja izvede neposredno z F.F. (1. točka izreka); da je zavezana stranka za izvršitev tega sklepa, to so Elektrarne X. d.o.o., (prva tožnica), dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa izvesti primopredajo hidroelektrarne F. (pravilno: hidroelektrarne A.) neposredno z F.F. (2. točka izreka); da ta sklep velja do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, s katero bo odločeno o vrnitvi hidroelektrarne A. (3. točka izreka); da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (4. točka izreka) ter da stroškov postopka ni (5. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je pooblaščenka vlagateljic zahteve za denacionalizacijo upravnem organu v dopisu z dne 19. 1. 2007 predlagala, da Hidroelektrarno A. prenese v začasno uporabo na podlagi določbe 68. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Poudarja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je bilo premoženje, last H.H., podržavljeno na osnovi Zakona o zaplembi in izvrševanju zaplembe z odločbo Okrajne zaplembene komisije Tržič z dne 4. 1. 1946 in prenesena na državo FLRJ ter zanjo vknjižena lastninska pravica z odločbo Okrajnega sodišča v Kranju z dne 5. 8. 1946. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bil upravičenec v času podržavljenja jugoslovanski državljan, kar pomeni, da je upravičenje do denacionalizacije izkazano. Iz preložene dokazne dokumentacije je tudi ugotovljeno, da je verjetno izkazano, da je zadevno premoženje možno vrniti v naravi. Dalje navaja, da je upravni organ 16. 11. 2007 izdal sklep, s katerim je Občini Tržič odredil, da Hidroelektrarno A. preda v začasno uporabo vlagateljicam tega zahtevka, vendar se je zoper ta sklep pritožila Elektro X. (druga tožnica). O pritožbi je odločilo Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo z dne 19. 12. 2008 in jo zavrnilo. V upravnem sporu, ki ga je sprožila Elektro X., je bilo odločeno s sodbo I U 391/2009 z dne 21. 12. 2010, s katero je Upravno sodišče tožbo zavrnilo. Po izdaji sklepa z dne 16. 11. 2007 je vlagateljica zahteve posredovala prvostopnemu organu še dokazila, iz katerih izhaja, da je sicer za vračilo stavbe formalnopravno zavezana stranka Občina Tržič, vendar se v delu objekta nahaja še strojnica, s katero je upravljala družba Elektrarne X. d.o.o. - prva tožnica (hčerinska družba Elektro X. d.d.), ki je imela z Gozdnim gospodarstvom ... n.sol.o. (sedaj ta pravna oseba več ne obstaja) sklenjen sporazum z dne 18. 2. 1986, s katerim je Gozdno gospodarstvo ... dovoljevalo uporabo strojnice za hidroelektrarno, za kar je bila določena odškodnina za čas 20 let. Prvostopni upravni organ je na osnovi dodatnih dokazil 19. 5. 2008 izdal sklep, s katerim je zavezani stranki – družbi Elektrarne X. d.o.o. odredil, da strojnico Hidroelektrarne A. preda vlagateljicam tega zahtevka v začasno uporabo. Zoper ta sklep se je zavezanka pritožila, vendar je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo z dne 29. 12. 2008 njeno pritožbo zavrnilo. Upravno sodišče pa je s sodbo I U 320/2009 z dne 23. 2. 2010 tožbi zavezanke ugodilo tako, da je ugotovilo, da je sklep prvostopnega upravnega organa z dne 19. 5. 2008 nezakonit. Navaja, da ker je sodišče odločilo, da je navedeni sklep prve stopnje nezakonit, je kljub temu, da je bila primopredaja že izvedena, pred končanim ugotovitvenim postopkom glede vračila v naravi treba izdati ponovni sklep o predaji strojnice hidroelektrarne A. vlagateljicam zahtevka, z upoštevanjem napotil Upravnega sodišča v omenjeni sodbi. Sodišče sicer zavezancu za predajo omenjene strojnice v začasno uporabo ne pritrjuje v večini tožbenih navedb, se pa strinja s tožnikom, da v zadevi ni bilo v zadostni meri razčiščeno, ali bodo vlagateljice lahko uporabljale strojnico HE A. na način, kot sedanji zavezanec. V zvezi s tem organ prve stopnje ugotavlja, da s prenosom te hidroelektrarne v uporabo pravnim naslednicam ni bila ogrožena uporaba le-te na način, kot jo je zagotavljal zavezanec. Dne 12. 12. 2007 je namreč Ministrstvo za gospodarstvo F.F. izdalo odločbo, s katero je na osnovi predložene dokumentacije izkazano, da je zadosti strokovno usposobljen in da razpolaga z zadostnim strokovnim kadrom za upravljanje s hidroelektrarno ter se je odločba vpisala v register kvalificiranih proizvajalcev električne energije. Nakar je bila dne 8. 8. 2008 (na osnovi dokončnega in izvršljivega sklepa z dne 19. 5. 2008) izvršena primopredaja omenjene hidroelektrarne med izročiteljem Elektrarne X. d.o.o. in pooblaščencem prevzemnic F.F. S podpisom zapisnika o prevzemu je F.F. prevzel vso odgovornost za obstoj, delovanje in obratovanje HE A., tudi za primer povzročitve škode na napravah, okolici oziroma tretjim osebam ter do pravnomočnosti odločbe o vračilu tudi zagotavlja nadaljnjo uporabo in obratovanje te hidroelektrarne. Dne 18. 8. 2008 je bil tudi opravljen inšpekcijski pregled elektroenergetskega inšpektorja ob prisotnosti predstavnikov Elektrarne X. d.o.o. in Elektro X., F.F. ter ostalih navzočih, kjer je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni predpisani varnostno-tehnični pogoji vgrajene tehnološke opreme za nadaljevanje normalnega varnega obratovanje HE A. Ugotovljeno je bilo tudi, da je osebje usposobljeno za tovrstni režim obratovanja vgrajene tehnološke opreme. Dne 5. 8. 2009 je bila sklenjena koncesijska pogodba med koncedentom Republiko Slovenijo in koncesionarjem F.F., s katero so urejena medsebojna razmerja v zvezi z rabo vode za proizvodnjo električne energije v HE A. Tako prvostopni upravni organ zaključuje, da iz ugotovljenega izhaja, da so že pred prenosom (ob izdaji sklepa z dne 19. 5. 2008), kot tudi po prenosu strojnice v uporabo pravnim naslednicam denacionalizacijskega upravičenca obstajali dokazi, da bo tudi po prenosu HE A. obratovala nemoteno in na način, kot je zagotavljal pred prenosom zavezanec, zato je izdaja sklepa v skladu z določili 68. člena ZDen zakonita.

Drugostopni organ je z odločbo z dne 1. 8. 2011 zavrnil pritožbo tožnikov zoper izpodbijani sklep ter njuno zahtevo za povrnitev priglašenih stroškov. V obrazložitvi navaja, da je po njegovem mnenju verjetnost zahteve za vrnitev sporne nepremičnine po določbi 68. člena ZDen verjetno izkazana. Cilj začasne odredbe iz 68. člena ZDen je namreč zavarovanje zahtevka za denacionalizacijo zaradi vračanja premoženja v naravi. Za njeno izdajo pa zadostuje ugotovitev, da je dejanska in pravna podlaga zahteve za denacionalizacijo zgolj verjetno izkazana. Pritožbeni organ meni, da je v konkretnem postopku moč ugotoviti, da bo nepremičnino upravičencu mogoče vrniti v naravi in je torej dejanska in pravna podlaga zahteve za prenos v začasno uporabo izkazana ter v celoti sprejema stališče in ugotovitve prvostopnega upravnega organa, ki je v izpodbijanem sklepu podrobno obrazložil, zakaj meni, da je dejanska in pravna podlaga za vračilo predmetnih nepremičnin v naravi verjetno izkazana. V nadaljevanju obrazložitve drugostopni organ odgovarja na pritožbene ugovore, ki jih zavrača. Tožnici v tožbi navajata, da sta že v pritožbi zoper izpodbijani sklep podali obširne navedbe in dokazila o obstoju ovir za vrnitev lastninske pravice na nepremičnini, za katero se zahteva zavarovanje. Pritožbeni organ pa se do teh navedb ni opredelil, temveč se je le skliceval na obrazložitev sodbe Upravnega sodišča I U 320/2009. Gozdno gospodarstvo Kranj, ki je zemljiško-knjižni lastnik nepremičnine parc. št. 755/3 k.o. B. in Elektro X. sta namreč 18. 2. 1986 sklenila sporazum o uporabi strojnice v objektu na tej parceli, in sicer za nedoločen čas, dogovorjena pa je bila tudi odškodnina za uporabo za obdobje od leta 1986-2005. Dne 13. 1. 1987 sta Gozdno gospodarstvo ... in Elektro X. ponovno sklenila sporazum o uporabi strojnice v objektu na tej parceli, s katero je Elektro X. pridobila trajno služnostno pravico uporabe strojnice. Družba Elektrarne X. d.o.o., ki je hčerinska družba Elektro X. d.d., je osnovna sredstva HE A. na podlagi 8. člena Akta o ustanovitvi družbe Elektrarne X. in priloge k 8. členu Akta o ustanovitvi leta 2002 prevzela v last in posest. To pomeni, da ima prva tožnica še vedno veljavno pravico do uporabe zadevne strojnice. Zato sta tožnici prepričani, da strojnice v HE A. ni mogoče vrniti v posest. Ker je bila pravica do njene uporabe sklenjena za več kot 10 let, to razmerje v skladu z drugim odstavkom 24. člena ZDen traja še 10 let od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, zato so po prepričanju tožnic podane ovire za vračilo le-te v naravi. To pa pomeni, da dejanska in pravna podlaga zahteve za vrnitev nepremičnin nista verjetno izkazani, zato po njunem mnenju ni bil podan pogoj za izdajo začasne odredbe in prenos v začasno uporabo. Prepričani sta, da je sodba Upravnega sodišča I U 320/2009, v kateri je sodišče zapisalo, da je vprašanje ovir za vrnitev v posest del končne odločbe o stvari, v nasprotju s sodno prakso Vrhovnega sodišča, in sicer s sodbo U 32/95-5, na katero sta se tožnici sklicevali v svoji pritožbi zoper izpodbijani sklep, vendar se pritožbeni organ tudi do teh navedb ni opredelil. Dalje navajata, da so vlagateljice denacionalizacijske zahteve 17. 10. 2007 vložile zahtevo za izdajo začasne odredbe po 68. členu ZDen in v tej zahtevi predlagale le, da se jim v začasno uporabo prenese nepremičnina, ne pa tudi premičnine, ki se nahajajo v strojnici HE A. Tudi v zahtevi za vrnitev nacionaliziranih nepremičnin je zahtevana le vrnitev nacionaliziranih nepremičnin. Skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča pa je v denacionalizacijskem postopku treba vračilo premičnin posebej zahtevati. Glede na to, da je prvostopni organ z izpodbijanim sklepom odločil, da se v začasno uporabo vlagateljicam denacionalizacijske zahteve prenese celotna strojnica HE A., vključno s tamkajšnjo strojno opremo, čeprav vlagateljice za to sploh niso postavile zahtevka, je predmetno opremo izročil brez vsake pravne podlage ter presegel obseg zahtevka vlagateljic denacionalizacijske zahteve oziroma je v nasprotju s 128. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločil brez zahteve stranke. Takšno ravnanje prvostopnega organa pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Izpostavlja tudi, da se pritožbeni organ do te kršitve ni opredelil, čeprav sta jo tožnici v pritožbi zoper izpodbijani sklep izrecno uveljavljali. Menita pa tudi, da za vrnitev strojne opreme, ki se nahaja v strojnici, ni zakonske podlage, saj 68. člen ZDen govori le o nepremičninah. Navajata še, da je strojna oprema, ki se nahaja v strojnici HE A., last prve tožnice in da le-ta ni bila podržavljena, zato tudi ne more biti predmet denacionalizacije, niti prenosa v začasno uporabo. Izpostavlja tudi, da je prva tožnica dne 26. 10. 2009 pri Okrožnem sodišču v Kranju vložila lastninsko tožbo za vrnitev strojne opreme, ki se nahaja v strojnici HE A., za plačilo uporabnine in odškodnine, pri čemer se postopek vodi pod št. III P 705/2009. Vprašanje lastninske pravice na strojni opremi v strojnici HE A. je predhodno vprašanje, do katerega se je treba opredeliti v okviru presoje verjetne izkazanosti, da je mogoče strojno opremo vrniti v naravi (pod pogojem, da bi bil za vrnitev strojne opreme sploh postavljen ustrezen in pravočasen zahtevek, kar pa ni bil, kot je že obrazloženo in pod pogojem, da bi bilo na podlagi 68. člena ZDen mogoče strojno opremo prenesti v začasno uporabo vlagateljicam, kar pa ni možno, ker navedeni člen izrecno omenja le nepremičnine). Po vsem povedanem tožnici sodišču predlagata, da tožbi ugodi, odpravi prvostopni izpodbijani sklep in samo odloči o stvari oziroma podrejeno, da zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njunih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranke z interesom C.C., D.D. in E.E. v odgovoru na tožbo z dne 25. 9. 2011 odgovarjajo na tožbene navedbe. Sodišču predlagajo, da tožbo zavrne.

Tožnici v pripravljalni vlogi z dne 25. 10. 2011 odgovarjata na navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo.

Stranke z interesom so 27. 11. 2011 vložile še pripravljalno vlogo, v kateri odgovarjajo na navedbe tožnic v njuni pripravljalni vlogi.

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navajata tožnici v tožbi.

Sodišče ugotavlja, da je prvostopni organ s sklepom št. 321-56/92-6 z dne 19. 5. 2008 odločil, da se strojnica hidroelektrarne A. v objektu, stoječem na parc. št. 755/3, stavbišče v izmeri 245 m2, vl. št. 100 k.o. B., v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa prenese v začasno uporabo vlagateljic C.C., D.D. in E.E., tako da se primopredaja izvede neposredno z F.F. (1. točka izreka); da je stranka za izvršitev tega sklepa – Elektrarne X. d.o.o., Kranj dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa izvesti primopredajo hidroelektrarne A. neposredno z F.F. (2. točka izreka) ter da sklep velja do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, s katero bo odločeno o denacionalizaciji hidroelektrarne A. (3. točka izreka). Drugostopni organ je pritožbo družbe Elektrarne X. d.o.o., Kranj zoper navedeni sklep zavrnil z odločbo št. 4903-23/2008-3 z dne 29. 12. 2008, Upravno sodišče pa je s sodbo I U 320/2009 z dne 23. 2. 2010 njeni tožbi ugodilo in ugotovilo, da je prvostopni sklep z dne 19. 5. 2008 nezakonit. To pomeni, da je sodišče z izdajo ugotovitvene sodbe (drugi odstavek 64. člena ZUS-1) zgolj ugotovilo nezakonitost tega sklepa, ni pa ga odpravilo in ni zadeve vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek, ker je bil, kot je navedlo v obrazložitvi te sodbe, navedeni sklep že izvršen, njegova odprava pa bi nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi strank z interesom, zlasti ob precej izkazani verjetnosti, da bo obravnavano premoženje pok. upravičencu vrnjeno v naravi. Tako je prvostopni upravni organ, s tem ko je z izpodbijanim sklepom z dne 24. 2. 2011 o istem predlogu vlagateljic zahteve za denacionalizacijo ponovno (enako) odločil, da se strojnica hidroelektrarne A. v objektu, stoječem na parc. št. 755/3, stavbišče v izmeri 245 m2, vl. št. 100, k.o. B. prenese v začasno uporabo vlagateljicam C.C., D.D. in E.E., pri čemer se primopredaja izvede neposredno z F.F., bistveno kršil pravila postopka. Ponovno je namreč odločil o isti stvari, drugostopni organ pa v pritožbenem postopku te kršitve tudi ni odpravil. Ker je bilo že iz tega razloga treba izpodbijani sklep odpraviti, sodišče tožbenih ugovorov ni vsebinsko presojalo.

Po povedanem je bilo treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker pa je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, kot navedeno v prejšnji točki obrazložitve predmetne sodbe, sodišče zadeve ni vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07). Sodišče je tožnikoma priznalo tudi 20 % DDV, saj je njun pooblaščenec izkazal, da je zavezanec za DDV.