Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali lahko sodišče v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe presoja elemente priposestvovanja, ki so bili že presojani in ugotovljeni s pravnomočno sodbo, - ali je sodišče v obravnavanem primeru samo postavilo trditveno podlago za stranke, ugotavljalo dejstva, ki jih stranke niso navedle, in poleg tega, nasprotni stranki ni dalo možnosti, da se o tako ugotovljenih dejstvih izreče, pri tem pa ni šlo za razpolaganje z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, - ali lahko imetnik lastninske pravice v pričakovanju na določeni nepremičnini sklene veljavno darilno pogodbo za to nepremičnino in ali takšna pogodba predstavlja veljavni pravni naslov za pričetek teka priposestvovalne dobe, - ali se lahko pridobitelju, ki ima veljavno sklenjen perfektni pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, je nemoten v svojem uživanju le-te in se zanese na konkretno obljubo, da bo za vknjižbo poskrbel odsvojitelj, očita nedobroverna posest.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali lahko sodišče v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe presoja elemente priposestvovanja, ki so bili že presojani in ugotovljeni s pravnomočno sodbo? - Ali je sodišče v obravnavanem primeru samo postavilo trditveno podlago za stranke, ugotavljalo dejstva, ki jih stranke niso navedle, in poleg tega, nasprotni stranki ni dalo možnosti, da se o tako ugotovljenih dejstvih izreče, pri tem pa ni šlo za razpolaganje z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati? - Ali lahko imetnik lastninske pravice v pričakovanju na določeni nepremičnini sklene veljavno darilno pogodbo za to nepremičnino in ali takšna pogodba predstavlja veljavni pravni naslov za pričetek teka priposestvovalne dobe? - Ali se lahko pridobitelju, ki ima veljavno sklenjen perfektni pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, je nemoten v svojem uživanju le-te in se zanese na konkretno obljubo, da bo za vknjižbo poskrbel odsvojitelj, očita nedobroverna posest?“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je izvršba na sporni nepremičnini nedopustna.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: - Ali lahko sodišče v drugem pravdnem postopku posega v in spreminja pravnomočno sodbo, konkretneje, ali lahko sodišče v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe presoja elemente priposestvovanja, ki so bili že presojani in ugotovljeni s pravnomočno sodbo? - Ali lahko sodišče postavlja trditveno podlago za stranke, ugotavlja dejstva, ki jih stranke niso navedle, in poleg tega nasprotni stranki ne da možnosti, da se o tako ugotovljenih dejstvih izreče, pri tem pa ne gre za razpolaganje z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati? - Ali lahko imetnik lastninske pravice v pričakovanju na določeni nepremičnini sklene veljavno darilno pogodbo za to nepremičnino in ali takšna pogodba predstavlja veljavni pravni naslov za pričetek tega priposestvovalne dobe? - Ali se lahko pridobitelju, ki ima veljavno sklenjen perfektni pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, je nemoten v svojem uživanju le-te in se zanese na konkretno obljubo, da bo za vknjižbo poskrbel odsvojitelj, očita nedobroverna posest?

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanj, ki sta razvidna iz izreka tega sklepa, in je v tem delu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).