Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predmet konkretnega postopka je zgolj vprašanje, ali je tožnica odrejen ukrep po izvršljivi odločbi izpolnila. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnica tega ni storila, kar je inšpekcijski organ ugotovil pri kontrolnem pregledu 20. 5. 2019, ko navaja, da je odtočni žleb iz strehe stanovanjske stavbe z naklonom proti javni poti št. ... speljan v ponikalnico neposredno ob asfaltnem vozišču, zaradi česar se deževnica izliva neposredno v območje javne poti v njen spodnji ustroj, kar negativno vpliva na stabilnost vozišča, ki se s časom deformira.
I.Tožba se zavrne.
II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1.Občinski inšpektor Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Novo mesto in Občine Straža (v nadaljevanju občinski inšpektor oziroma inšpekcijski organ) je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti v izvršilni zadevi zoper tožnico zaradi odvajanja meteorne vode na javno pot št. ... tožnico kaznoval z denarno kaznijo v znesku 400,00 EUR, ki jo mora plačati na račun Mestne občine Novo mesto, kot je naveden, v roku 30 dni od prejema sklepa. Če denarna kazen ne bo plačana v roku, bo izterjana prisilno (točka 1 izreka). Če tožnica tudi v bodoče ne bo izpolnila svoje obveznosti, določene v odločbi istega organa 0611-125/2017-7 (800) z dne 26. 10. 2018 (pravilno verjetno z dne 7. 12. 2017 - opomba sodišča) in ne bo na svoji parc. št. 98, k. o. ... s strehe stanovanjskega objekta A., preprečila odvajanja deževnice v območje občinske ceste - javne poti št. ..., v naknadnem roku do 1. 7. 2019, bo ponovno uporabljeno prisilno sredstvo, in sicer denarna kazen v višini 800 EUR. Zagrožena kazen se bo nemudoma izterjala, če bo tožnica ravnala nasprotno navedeni odločbi (točka 2 izreka). Pritožba ne zadrži njene izvršbe (točka 3 izreka).
2.Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnici z odločbo z dne 7. 12. 2017, občinski inšpektor odredil, da mora do 31. 3. 2018 na svoji parc. št. 98, k.o. ..., s streh stanovanjskega objekta, nadstreška ob stanovanjskem objektu in gospodarskega objekta v V delu parcele, preprečiti odvajanje deževnice v območje občinske ceste - javne poti št. ... na parc. št. 2188/7 k.o. ... in o izvršitvi takoj pisno obvestiti občinskega inšpektorja. Pritožba tožnice zoper navedeno odločbo je bila zavrnjena. Ker je tožnica ravnala v nasprotju z navedeno izvršljivo odločbo, je občinski inšpektor izdal sklep o dovolitvi izvršbe, zoper katerega je tožnica vložila pritožbo, ki jo je Mestna občina Novo mesto 17. 12. 2018 zavrnila. Opravljen je bil kontrolni inšpekcijski pregled na kraju samem dne 20. 5. 2019, kjer je občinski inšpektor ugotovil, da odrejeni ukrep ni realiziran, saj je odtočni žleb iz strehe stanovanjske stavbe tožnice z naklonom proti javni poti speljan v ponikalnico neposredno ob asfaltnem vozišču, zato je tožnico kaznoval z denarno kaznijo 400,00 EUR in zagrozil s strožjim ukrepom, če tudi v bodoče ne bo izpolnila svoje obveznosti (tretji odstavek 292. člena in drugi odstavek 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP).
3.Župan Mestne občine Novo mesto je kot pritožbeni organ zavrnil tožničino pritožbo in pojasnil, da so neosnovane navedbe tožnice, da je v postopku bilo kršeno načelo zaslišanja stranke, da so ugotovitve inšpektorja v nasprotju z dejanskim stanjem in neizkazane, saj iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je bil kontrolni inšpekcijski pregled opravljen in kakšne so bile ugotovitve inšpektorja. Navedbe in obrazložitve so skladne s kontrolnim inšpekcijskim zapisnikom z dne 20. 5. 2019. Za opravo kontrolnega inšpekcijskega pregleda ni treba predhodno obvestiti inšpekcijskega zavezanca, z vsebino inšpekcijskega pregleda pa je bila tožnica seznanjena z izpodbijanim sklepom, poleg tega ima kot stranka postopka pravico pregledati tudi upravni spis. Pri kontrolnem inšpekcijskem ogledu na kraju samem 20. 5. 2019 je inšpektor ugotovil, da odrejen ukrep iz predhodne inšpekcijske odločbe ni realiziran, saj je odtočni žleb iz strehe stanovanjske stavbe A., z naklonom proti javni poti št. ... speljan v ponikalnico neposredno ob asfaltnem vozišču, zaradi česar se deževnica izliva neposredno v območje javne poti v njen spodnji ustroj, kar negativno vpliva na stabilnost vozišča, ki se sčasoma deformira. Izpodbijani sklep z denarno kaznijo prisiljuje tožnico k izvedbi odvajanja meteorne vode tako, da ne bo prihajalo do izliva deževnice neposredno v območje javne poti v njen spodnji ustroj, takšna obveznost tožnice pa je vsebovana tudi v izvršilnem naslovu. Tožnica je obveznosti po odločbi izpolnila, razen v delu, ki se nanaša na odvajanje meteorne vode iz odtočnega žleba iz strehe stanovanjske stavbe, zato sta izvršilni naslov in izpodbijani sklep skladna. Izpodbijani sklep je skladen tudi z zagroženim načinom izvršbe s prisilitvijo iz sklepa o dovolitvi izvršbe. Iz izpodbijanega sklepa ter zapisnika z dne 20. 5. 2019 s priloženimi fotografijami nedvoumno izhaja, da tožnica ni v ničemer spremenila načina odvajanja meteorne vode iz strehe stanovanjske stavbe glede na dejansko stanje v sklepu o dovolitvi izvršbe. Tožnica je isti ugovor izpolnitve uveljavljala že v pritožbi zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ki je bila zavrnjena dne 17. 12. 2018 ter je o tožničinem ugovoru izpolnitve že bilo pravnomočno odločeno. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je tožnici izrečena denarna kazen za kakršnakoli druga iztekanja vode, kot za iztekanje iz strehe navedene stanovanjske stavbe.
4.Tožnica izpodbija navedeni sklep iz razloga nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačno uporabe materialnega prava. Inšpekcijski organ je tekom postopka večkrat obveščala, da je izpolnila obveznosti, ki so ji bile odrejene. V pritožbi z dne 18. 6. 2019 je podrobno obrazložila, da je bilo odvodnjavanje urejeno po navodilih projektantke B. B. z vsemi potrebnimi izračuni. V ureditev odvajanja deževnice s streh je vložila več kot 1.500,00 EUR. Dne 4. 7. 2019 je Mestno občino Novo mesto zaprosila za izdajo soglasja v varovalnem pasu za ureditev odvodnjavanja stanovanjske hiše na parc. št. 98, k. o. ..., ki ji je 19. 12. 2019 izdala zaprošeno soglasje, kjer je med drugim navedeno, da je v projektni dokumentaciji navedeno, da so količine vode minimalne, zaradi česar je predvideno ponikanje v zelenici rešeno ustrezno in da predvidena rešitev zagotavlja ustrezno odvodnjavanje izven cestnega telesa javne poti. Navedenih dokazov ni imela možnosti navajati v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa, investicijska dela pa so bila dejansko izvedena že v letu 2018. Ugotovitve inšpekcijskega organa so povsem napačne, saj je tožnica svojo obveznost pravočasno in pravilno izpolnila, način sanacije v letu 2018 po načrtu projektantke B. B. je bil strokoven in je v celoti izpolnil zahteve, naložene tožnici. Prav tako inšpekcijski organ z ničemer ni dokazal, da bi prihajalo do neposrednega izlivanja deževnice v območje javne poti v njen spodnji ustroj, kar naj bi negativno vplivalo na stabilnost vozišča, ki se s časom deformira. V postopku je prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, saj tožnici ob naknadnem nadzoru 20. 5. 2019 ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in ugotovi njegovo nezakonitost oz. podrejeno da izpodbijani sklep odpravi in ustavi inšpekcijski postopek, v obeh primerih pa toženki naloži povrnitev stroškov postopka, kot jih priglaša, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
5.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožničine navedbe. Tožnica napačno razume naravo izpodbijanega akta in posledično v tožbi navaja napačno trditveno podlago, saj se z izpodbijanim sklepom (sklep o izreku denarne kazni) ne ugotavlja dejanskega stanja in ne odloča o pravicah strank, temveč zgolj ugotavlja, da ni bil izvršen ukrep za izvršitev inšpektorjeve odločbe. Z izpodbijanim sklepom je inšpektor kaznoval tožnico z denarno kaznijo v višini 400,00 EUR zaradi neizvršitve odrejene obveznosti po odločbi 0611‑125/2017 (800) z dne 7. 12. 2017, ki je postala izvršljiva dne 1. 4. 2018. S sklepom 0611-2/2018-2(800) z dne 26. 10. 2018 je inšpektor na podlagi terenskega kontrolnega ogleda ugotovil, da ima tožnica odvodnjavanje rešeno na neprimeren način, in ji je bil dan naknaden rok (3. 12. 2018) za izpolnitev obveznosti po prvotni odločbi z dne 7. 12. 2017, ter ji je bila ob tem zagrožena denarna kazen kot prisilno sredstvo v primeru neizvršitve. Tožnica neupravičeno vztrajno navaja izvedbo ponikalnice kot ustrezno rešitev za odvodnjavanje deževnice izven območja občinske ceste, kar pojasni. Soglasje z dne 19. 12. 2019 daje tožnici soglasje k ureditvi v varovalnem pasu občinske ceste, na način izgradnje objekta in odmika od ceste, ne pa soglasja za odvajanje deževnice preko zgrajene ponikalnice v cesto in le-to ne dovoljuje odvodnjavanja deževnice v območje ceste. Glede na to, da je tožnica uredila odvodnjavanje s svoje stanovanjske hiše na takšen način, da preko podtalnice deževnica odteka v/pod cestni svet in cestišče in na takšen način absolutno škoduje cesti in s tem javnemu interesu, so vse odločitve v zadevi s strani inšpektorja zakonite in vsebinsko pravilne. Soglasje, na katerega se sklicuje tožnica, pa ji ne daje soglasja k odvodnjavanju pod cesto, saj takšnega soglasja niti ne more pridobiti. Postopek glede pravnomočne odločbe, ki je tožnica ni izvršila, se nadaljuje z izvršbo in je tožnici bila zaradi tega izrečena denarna kazen kot posledica neizvršitve pravnomočne odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
6.Tožba ni utemeljena.
7.Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče se z razlogi inšpekcijskega organa in toženke, ki je dopolnila obrazložitev inšpekcijskega organa in odgovorila na pritožbene navedbe tožnika, strinja in jih v izogib ponavljanju na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa še dodaja:
8.Izpodbijani sklep o denarni kazni predstavlja z zakonom predviden način prisilne izvršitve tožnici naložene obveznosti s prisilitvijo (prvi in drugi odstavek 298. člena ZUP).
9.Po 298. členu ZUP, če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug, ali če narava izvršbe to terja, ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna, prisili organ, ki opravlja izvršbo, zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo (prvi odstavek). Organ, ki opravlja izvršbo, najprej zagrozi zavezancu, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če stori zavezanec medtem kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, ali če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa mu določi organ nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo, višjo denarno kaznijo (drugi odstavek). Prva denarna kazen, ki se izreče za prisilitev po prejšnjem odstavku tega člena, ne sme presegati 1.000 evrov. Vsaka poznejša denarna kazen za prisilitev je lahko znova izrečena do tega zneska (tretji odstavek). Skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
10.V zadevi ni sporno, da je bila tožnici izdana odločba inšpekcijskega organa z dne 7. 12. 2017 (izvršilni naslov), s katero je bilo tožnici med drugim naloženo, da mora na svoji parceli iz streh stanovanjskega objekta, nadstreška ob stanovanjskem objektu in gospodarskega objekta na V delu parcele preprečiti odvajanje deževnice v območju občinske ceste - javne poti št. ... na parcelni številki, kot je navedena, in da ji je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe z dne 26. 10. 2018. Slednja nista predmet tega postopka.
11.Tožnica s predmetno tožbo po vsebini izpodbija pravilnost izvršljive odločbe z dne 7. 12. 2017, torej izpodbija izvršilni naslov in nasprotuje tudi sklepu o dovolitvi izvršbe, ki je, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in odločbe toženke, bil izdan tožnici 26. 10. 2018, ki po povedanem tudi ni predmet tega postopka. Glede na procesno dejansko stanje v obravnavani zadevi izpodbijani sklep o izreku denarne kazni tožnici pomeni zgolj realizacijo sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 26. 10. 2018, kot pravilno navaja tudi toženka.
12.Predmet konkretnega postopka je zato lahko zgolj vprašanje, ali je tožnica odrejen ukrep po izvršljivi odločbi izpolnila. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnica tega ni storila, kar je inšpekcijski organ ugotovil pri kontrolnem pregledu 20. 5. 2019, ko navaja, da je odtočni žleb iz strehe stanovanjske stavbe A. z naklonom proti javni poti št. ... speljan v ponikalnico neposredno ob asfaltnem vozišču, zaradi česar se deževnica izliva neposredno v območje javne poti v njen spodnji ustroj, kar negativno vpliva na stabilnost vozišča, ki se s časom deformira.
13.Ugovori, ki jih v tožbi podaja tožnica, se po vsebini nanašajo na način ureditve odvodnjavanja oziroma na ustreznost takšne ureditve, kot jo ima tožnica, in glede tega dejansko stanje oziroma sama ureditev, kakršna je, ni sporna. Sporno je vprašanje, ali je takšna ureditev, ustrezna. To vprašanje pa ne more biti predmet tega postopka. Tožnica v tožbi tudi ne zatrjuje, da je uredila odvajanje meteorne vode s strehe stanovanjske stavbe na javno pot, kot ji je naloženo z izvršilnim naslovom, saj zgolj obsežno pojasnjuje in argumentira svoje stališče, da je odvodnjavanje, kot ga ima, povsem ustrezno, pri čemer navaja med drugim tudi kasnejše soglasje Mestne občine Novo Mesto. Takšni vsebinski ugovori pa glede na procesno dejansko stanje po že povedanem v tem postopku niso dovoljeni in bi jih tožnica lahko uveljavljala v postopku izdaje izvršilnega naslova, to je odločbe z dne 7. 12. 2017. V tem postopku pa tožnica z navajanjem vsebinskih ugovorov, ki so uperjeni zoper izvršilni naslov, ne more biti uspešna, saj so pravno nerelevantni in zato neupoštevni. Zato se sodišče tudi ni dolžno do njih posebej opredeljevati.
14.Sodišče zavrača očitek o kršitvi pravil postopka, ker inšpekcijski organ ni tožnice obvestil o kontrolnem pregledu, saj kot pravilno navaja toženka v svoji obrazložitvi, takšna obveznost ne izhaja iz nobenega predpisa, zato sodišče bistvenih kršitev pravil postopka ne vidi.
15.Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožba pa neutemeljena, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Po povedanem ni podlage za odločanje v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1).
16.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker relevantne okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, niso sporne. Sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da tožnica sicer podaja vrsto vsebinskih ugovorov, ki pa so v tem postopku nerelevantni.
17.Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.
-------------------------------
1Glede soglasja Mestne občine Novo mesto je toženka pojasnila, da se ne nanaša na ureditev odvodnjavanja na cesto.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 298, 298/2
Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.