Jedro

V primeru delne zavrnitve zahtevka in delne ugoditve zahtevka je potrebno določno opisati, v katerem delu je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in enako določno tudi, v katerem delu ga je zavrnilo.

Podaje pripomb oziroma mnenja na Osnutek Opomnika za delo policije, predložitev pisne obrazložitve razlogov, zakaj je prišlo do pečatenja omar in predalnikov s policijskimi pečati/trakovi in opozorilnimi znaki na tožničinem delovnem mestu, kdo je pečatenje odredil in na kakšni podlagi se je opravljalo ter posredovanje in omogočanje pogleda v vso dokumentacijo v zvezi s tem, ter predložitve pisne obrazložitve razlogov za odstranitev z dela vodje delovne skupine in ponovno vključitev v to skupino, ni mogoče zahtevati s tožbo v individualnem delovnem sporu, ker takšnega spora ZDSS-1 ne predvideva niti v 5. členu, ki se nanaša na stvarno pristojnost delovnih sodišč niti v 7. členu, ki se nanaša na stvarno pristojnost socialnega sodišča. Tožba s takšnim tožbenim zahtevkom se zavrže.

Izrek

Pritožbi tožnice se delno, pritožbi tožene stranke pa se v celoti ugodi, izpodbijana sodba (I., II., in obe III. točki izreka sodbe) in odločitev o stroških postopka (III. točka izreka sklepa) se razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem se pritožba tožnice zavrne in se potrdi nerazveljavljeni izpodbijani del sklepa (I. točka izreka sklepa).

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje kot nezakonito razveljavilo odločbo Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, št. ... z dne 9. 4. 2008 (I. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da mora tožnici zagotoviti izvrševanje Pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006 za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, izpolniti svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma odpraviti kršitve pravic tožnice iz delovnega razmerja in sicer tako, da tožnici omogoči opravljanje dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ji omogoči pravico do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, kar je tožnica zahtevala drugače je zavrnilo (II. točka izreka sodbe). Višji tožbeni zahtevek, in sicer: ?1. Tožena stranka mora tožnici zagotoviti in omogočiti dostop do vsega gradiva, dokumentacije, ostalih delovnih sredstev in delovnega materiala ter do vseh tožničinih osebnih stvari, ki so se na dan pečatenja nahajale v omarah in predalih na njenem delovnem mestu, na naslovu tožene stranke ..., A. in se sedaj nahajajo v poslovnih prostorih tožene stranke na naslovu ..., A. in sicer mora tožena stranka tožnici stvari pod tč. 2.a) in 2.b) vrniti v izključno posest, stvari pod tč. 2.c) in 2.d) pa v uporabo in soposest, in sicer tako, da se predaja navedenega opravi v navzočnosti predstavnika tožene stranke, tožeče stranke in priče ter da tožena stranka ob izročitvi navedenih stvari sestavi primopredajni zapisnik, ki ga morajo podpisati vsi navzoči. Tožena stranka mora tožeči stranki vrniti v posest zlasti določene stvari navedene pod točko a), b), c) in e) (pravilno d). 2. Tožena stranka mora tožeči stranki zagotoviti izvrševanje Pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006 za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, izpolniti svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma odpraviti kršitve pravic tožnice iz delovnega razmerja, in sicer tako, da tožeči stranki skladno s prvim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih razmerjih zagotovi delo, za katerega sta se stranki tega postopka dogovorili v pogodbi o zaposlitvi in mora tožena stranka nemudoma prenehati z odvzemanjem delovnih nalog tožeči stranki, v 8 dneh, pod izvršbo?, je zavrnilo (III. točka izreka sodbe z začetkom na 2. strani, v nadaljevanju III. točka izreka sodbe). Odločilo je, da mora tožena stranka ponovno odločiti o tožničini zahtevi za preizkus ocene za leto 2006 in 2007, kar je tožnica zahtevala več ali drugače je zavrnilo (III. točka izreka sodbe na 5. strani, v nadaljevanju kot je pravilno IV. točka izreka sodbe). Tožbo je v delu tožbenega zahtevka, ki se glasi: ?1. Tožena stranka mora tožeči stranki zagotoviti izvrševanje Pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006 za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, izpolniti svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma odpraviti kršitve pravic tožnice iz delovnega razmerja in sicer tako, da tožena stranka oziroma pristojna oseba pri toženi stranki poda pripombe oziroma mnenja na osnutek Opomnika za delo policije pri nadzoru trgovine z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, v 8 dneh pod izvršbo. 2. Tožena stranka mora tožeči stranki zagotoviti izvrševanje Pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006 za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, izpolniti svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma odpraviti kršitve pravic tožnice iz delovnega razmerja in sicer tako, da tožnici predloži pisno obrazložitev razlogov zakaj je prišlo do pečatenja omar in predalnikov s policijskimi pečati/trakovi in opozorilnimi znaki na njenem delovnem mestu, kdo je pečatenje odredil in na kakšni podlagi se je opravljalo ter da ji posreduje ali omogoči vpogled v vso dokumentacijo povezano s tem, v 8 dneh, pod izvršbo. 3. Tožena stranka mora tožeči stranki zagotoviti izvrševanje Pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006 za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, izpolniti svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma odpraviti kršitve pravic tožnice iz delovnega razmerja in sicer tako, da tožnici predloži pisno obrazložitev razlogov za odstranitev od dela vodje delne skupine B. pred izdajo odločbe o njeni razrešitvi iz mesta vodje in pisno obrazložitev razlogov za izključitev iz medresorske skupine B. in tako da tožečo stranko ponovno vključi v to skupino, v 8 dneh, pod izvršbo.? zavrglo (I. točka izreka sklepa). Zaradi delnega umika tožbe je postopek ustavilo glede 2.a točke tožbenega zahtevka in sicer, da je tožena stranka dolžna tožnici izročiti osebne stvari in dokumente vezane neposredno na tožnico (listine, ki so v sodnem spisu označene z listovno številko A80) z naslednjimi zaporednimi številkami: 457, 476, 481, 482, 484, 485, 495, 440, 463, 325, 377, 457, 718, 498; glede 2b, tožbenega zahtevka, ki se nanaša na osebno strokovno in drugo gradivo, ki ga je tožnica pridobila izven delovnega časa in izven službenih obveznosti in je v preglednici (listine, ki so v sodnem spisu označene z listovno številko A80) pod številko: 718; 2c. Strokovno in delovno gradivo, ki je zabeleženo v preglednici, (ki so v sodnem spisu označene z listovno številko A80) pod fascikel 483; delovno gradivo, ki je zabeleženo v citirani preglednici pod 2d, z naslednjimi zaporednimi številkami in oznakami: 162, 191, 279, 325, 326, 327, 328, 329, 330, 332, 362, 376, 420, 455, 456, 460, 718, 849, 910, gradivo, ki je pod 2e. pod 457 in 665 (II. točka izreka sklepa). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka sklepa).

Zoper izpodbijano sodbo in sklep (smiselno zoper zavrnilni del sodbe, zavrženje dela tožbe in odločitev o stroških postopka) se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), pritožuje tožnica z dvema pritožbama (eno je vložila preko svojega pooblaščenca, drugo pa laično sama, pri čemer je pojasnila, da se njena laična pritožba od navedene razlikuje le v tem, da sta dodana dva odstavka). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da tožničinemu tožbenemu zahtevku tudi v tem delu ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani del sodbe in izpodbijani del sklepa razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je podano nasprotje med izrekom sodbe in njeno obrazložitvijo. Sodišče prve stopnje je namreč v II. točki izreka sodbe v celoti ugodilo 3. točki tožbenega zahtevka v II. točki izreka sodbe pa je v celoti ugodilo 8. točki tožbenega zahtevka, v obrazložitvi sodbe pa je navedlo, da je del 2., 3. in 8. točke tožbenega zahtevka moralo zavrniti. Sodišče prve stopnje je napačno zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek v delu, kjer je ta citirala zakonske določbe. Sodišče prve stopnje navaja, da je moralo 2. točko tožbenega zahtevka zavrniti, v nadaljevanju pa navaja, da je moralo to točko le delno zavrniti. Izrek sodbe nasprotuje samemu sebi, saj je sodišče prve stopnje delu tožničinega tožbenega zahtevka pod točko 2 ugodilo, isti zahtevek, ki naj bi ga tožnica uveljavlja pod točko 4 tožbenega zahtevka, pa je zavrnilo. Sicer pa je zaključek sodišča prve stopnje, da sta ta dva zahtevka identična, napačen. Glede na navedeno je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je napačno zavrglo tožničino tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek, ki ga tožnica uveljavlja pod 5., 6. in 7. točko tožbenega zahtevka. Tožena stranka ima pravni interes, da se ugodi njenemu zahtevku tudi v tem delu. Podaja pripomb na osnutek opomnika je predpogoj, da bo tožnica lahko izpolnila svoje pogodbene obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja. V kolikor je bilo sodišče prve stopnje mnenja, da ni pristojno odločati o tožničinem zahtevku pod 6. in 7. točko tožbenega zahtevka, bi moralo zadevo v tem obsegu odstopiti pristojnemu sodišču. Tožena stranka je s tem svojim protipravnim ravnanjem kršila njene ustavne pravice (14., 22., 23., 25., 33., 34., 35 in 38. člen Ustave Republike Slovenije ? URS, Ur. l. RS/I, št. 33/1991 in nadalj.). V zvezi z zahtevkom na izročitev dokumentacije in drugih predmetov tožnica navaja, da je sodišče prve stopnje v tem delu napačno ugotovilo datume in napravilo napačne zaključke. Bistven je namreč način vračila zasežene dokumentacije, saj bo tožnici brez primopredajnega zapisnika nastala nenadomestljiva škoda. Večina stvari je bila ob odpečatenju dne 6. 3. 2008 vrnjenih tožničinemu nadrejenemu in ne njej. Tožena stranka je najprej trdila, da so bili tožnici osebni predmeti izročeni 6. 3. 2008, nato pa, da je bil tožnici dostop do teh stvari omogočen od 20. 3. 2009 dalje. Stvari, ki jih je dobila vrnjene niso več predmet tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je napačno odločilo tudi o povrnitvi pravdnih stroškov. Priglaša pritožbene stroške.

Zoper ugodilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena ZPP, pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožničin tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožena stranka II. točke izreka izpodbijane sodbe ne more izvršiti, saj tožnica ni več delavka sektorja, v katerem je bila zaposlena v času postopka pred sodiščem prve stopnje. Enako velja tudi za III. točko izreka. Tožnica bi zoper dokončno oceno lahko uveljavljala sodno varstvo v skladu z uslužbensko zakonodajo, česar ni storila. Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo končalo dne 4. 4. 2011, zato šele v pritožbenem postopku vlaga v spis anekse k pogodbi o zaposlitvi tožnice z dne 20. 7. 2011 in dne 27. 2. 2012. Sodišče prve stopnje svoje dokazne ocene, da je odločalo na podlagi listinske dokumentacije in tožničine prepričljive izpovedi, ni obrazložilo. Napačno je zaključilo, da tožena stranka tožnici ni omogočila dela po pogodbi o zaposlitvi, saj iz vsebine te pogodbe izhaja, da njeno delovno področje ne obsega zgolj preiskovanja kriminalitete, povezane s kulturno in naravno dediščino ter okoljevarstveno problematiko, temveč tudi druge naloge s področja dela sektorja. Ugotovitev o šikanoznem ravnanju tožene stranke je oprlo na dokaze, ki jih je tožnica vložila v spis prepozno, kljub temu, da je tožena stranka ugovarjala, da je bila tožnica prekludirana. Tožena stranka tožnice ni onemogočala pri opravljanju dela. Sodišče prve stopnje je enostransko in nepopolno povzelo izpovedbo priče A.A. in ni upoštevalo izpovedbe priče A.B. in A.C.. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnica je na pritožbo tožene stranke odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

Pritožba tožnice je delno, pritožba tožene stranke pa je v celoti utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 366. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, tožbo v delu, ki se nanaša na tožničin tožbeni zahtevek pod št. 5, 6 in 7 pa je z izpodbijanim delom sklepa (I. točka izreka sklepa) pravilno zavrglo.

Pravdni stranki se zoper odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka, ki se nanaša na del 2. točke tožbenega zahtevka (II. točka izreka sklepa), ne pritožujeta, zato je ta odločitev sodišča prve stopnje že postala pravnomočna in ni predmet pritožbenega preizkusa.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo (I., II., in obe III. točki - pravilno III. in IV. točko izreka sodbe) bistveno kršilo pravila pravdnega postopka. Izrek sodbe je namreč nerazumljiv, nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe oziroma so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju.

Izrek sodbe mora obsegati odločbo, s katero sodišče odloči o posameznih zahtevkih in sicer glede na to, ali jih je zavrnilo ali jim je ugodilo (tretji odstavek 324. člena ZPP). Že iz samega besedila ZPP sledi, da mora sodišče vsebino samega zahtevka povzeti v izrek sodne odločbe. Preizkus sodbe je mogoč le, če se lahko primerja izrek sodbe z razlogi (prim. 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodbe ni mogoče preizkusiti, če izrek niti ne navede zahtevka, o katerem je sodišče odločilo. Zaradi preizkusa sodbe mora torej sodišče natančno navesti vsak postavljeni zahtevek in ga zavrniti ali pa mu ugoditi. V primeru delne zavrnitve zahtevka in delne ugoditve zahtevku je potrebno določno opisati, v katerem delu je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in enako določno tudi v katerem delu ga je zavrnilo, vse dokler o zahtevku ni odločeno v celoti. Določbe ZPP o preizkusu pa niso edine, zaradi katerih mora biti zahtevek določno naveden v sodnem izreku. Ko postane sodba pravnomočna (prvi odstavek 319. člena ZPP), so nanjo vezane stranke in sodišče (320. člen ZPP). Pravnomočen pa postane le izrek sodbe (prim. prvi odstavek 319. člena ZPP). Ponovno odločanje o zadevi potem ni več dovoljeno in spor je rešen. To pa je tudi cilj pravdnega postopka. Prav zato, da se ta končni cilj postopka doseže, pa mora izrek sodbe vsebovati določno opredeljeni zahtevek.

Prvostopenjsko sodišče v izreku svoje sodbe pod točko II in III na strani 5 (pravilno IV) ni navedlo, kateri del tožbenega zahtevka, o katerem je odločilo, je zavrnilo. Če sodišče v izreku ne navede celotnega tožbenega zahtevka, o katerem odloči, preizkus sodbe ni mogoč, izrek sam pa je nerazumljiv.

Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka sodbe med drugim ugodilo tožničinemu zahtevku, da je tožena stranka dolžna tožnici omogočiti opravljanje dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi, v III. točki na 5. strani (pravilno v IV. točki izreka sodbe) pa je tožničin zahtevek, da je tožena stranka tožnici dolžna zagotoviti delo, za katerega sta stranki tega postopka dogovorili v pogodbi o zaposlitvi, zavrnilo, s čimer je podano nasprotje v izreku izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe (glej 12. točko) navedlo, da je zavrnilo tožničin zahtevek pod točko 4 tožbenega zahtevka, ker se podvaja z njenim zahtevkom iz 2. točke tožbenega zahtevka. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je, zaradi že izpostavljenega nasprotja v izreku, nepravilno. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica v 2. točki tožbenega zahtevka ni posebej navedla, da od tožene stranke zahteva, da ji omogoči opravljanje dela, kot je to upoštevalo sodišče prve stopnje. Tožnica je namreč v vseh zahtevkih, označenih pod št. od 2 do vključno 8 navedla, da ji je tožena stranka dolžna zagotoviti izvrševanje Pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006 za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, izpolniti svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma odpraviti kršitev pravic tožnice iz delovnega razmerja, nato pa je določneje opredelila, na kakšno ravnanje tožene stranke se konkreten zahtevek nanaša. V 2. točki tožbenega zahtevka je tako zahtevala, da ji je tožena stranka dolžna zagotoviti in omogočiti dostop do vsega gradiva itd.. Z ozirom na navedeno ni jasno, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da je tožnica v 2. točki tožbenega zahtevka (tudi ob upoštevanju z navedeno začetno dikcijo zahtevkov pod točko 3, 5, 6, 7 in 8 tožbenega zahtevka) uveljavljala identičen zahtevek kot v 4. točki tožbenega zahtevka.

Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek v III. točki izreka sodbe zavrnilo, nato pa v nadaljevanju zaradi delnega umika tožbe postopek ustavilo tudi v delu, ki se nanaša na ta del zahtevka, ki je bil torej predhodno zavrnjen (glej II. točko izreka sklepa).

Sodišče prve stopnje je v 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo, da je v 2. točki ugodilnega dela združilo 2., 3. in 8. točko ugodilnega dela zahtevka (pravilno tožničinega tožbenega zahtevka). Iz ugodilnega dela sodbe pod II. točko izreka pa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka tožnici omogočiti opravljanje dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ji omogočiti pravico do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, kar pa je predmet zahtevka, ki sta označena pod št. 3 in 4 tožbenega zahtevka. O zahtevku, ki je označen pod 8. točko tožbenega zahtevka pa je sodišče prve stopnje odločilo v III. točki izreka sodbe na 5. strani (pravilno torej v IV. točki izreka sodbe).

Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da izpodbijane sodbe ni moč preizkusiti kar pomeni, da je podana, sicer tudi po uradni dolžnosti upoštevana, bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Podaje pripomb oziroma mnenja na Osnutek Opomnika za delo policije (5. točka tožbenega zahtevka), predložitev pisne obrazložitve razlogov zakaj je prišlo do pečatenja omar in predalnikov s policijskimi pečati/trakovi in opozorilnimi znaki na njenem delovnem mestu, kdo je pečatenje odredil in na kakšni podlagi se je opravljalo ter posredovanje in omogočanje pogleda v vso dokumentacijo v zvezi s tem (6. točka tožbenega zahtevka) predložitev pisne obrazložitve razlogov za odstranitev od dela vodje delovne skupine B. in iz medresorske delovne skupine B. in ponovno vključitev v to skupino (7. točka tožbenega zahtevka), ni mogoče zahtevati s tožbo v individualnem delovnem sporu pred delovnim sodiščem. Takšnega spora Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) ne predvideva niti v 5. členu, ki se nanaša na stvarno pristojnost delovnih sodišč, niti v 7. členu, ki se nanaša na stvarno pristojnost socialnega sodišča. Na podlagi prvega in drugega odstavka 18. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev v sporu v sodno pristojnost. Če med postopkom ugotovi, da za odločitev v sporu ni pristojno sodišče, se izreče za nepristojno, razveljavi opravljena dejanja in zavrže tožbo. Ker tako glede na gornje ugotovitve za odločanje o tovrstnih zahtevkih ni predvidena niti pristojnost specializiranih sodišč niti sodišča splošne pristojnosti, saj tega spora ni mogoče opredeliti za spor iz osebnih, družinskih, premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij iz 1. člena ZPP, za sojenje o katerih so v skladu z določbami ZPP pristojna sodišča splošne pristojnosti, je sodišče prve stopnje tožničino tožbo v tem delu pravilno zavrglo (I. točka izreka sklepa).

Zaradi navede bistvene kršitve pravil pravdnega postopka, ki jo pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, je bilo treba pritožbi tožnice delno, pritožbi tožene stranke pa v celoti ugoditi, izpodbijano sodbo (I., II., in obe III. točki izreka sodbe) in stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (III. točka izreka sklepa) razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti v novo sojenje sodišču prve stopnje (354. člen ZPP). Razveljavitev stroškovne odločitve je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.

V preostalem pa je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice v delu, kjer izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju navedenega dela tožbe, zavrnilo in potrdilo nerazveljavljeni izpodbijani del sklepa (I. točka izreka sklepa; 2. točka 365. člena ZPP).

Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi pod točko 12 navedlo, da je moralo o delu zahtevkov, označenih pod 2., 3. in 8. točko tožbenega zahtevka zavrniti tisti del, kjer tožnica zahteva določeno izpolnitev na način, da citira člene iz pozitivne zakonodaje. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da citiranje pravne podlage ne sodi v izrek sodbe, vendar pa je sodišče prve stopnje ravnalo napačno s tem, ko je ta ?del tožbenega zahtevka? zavrnilo. V takšnem primeru namreč sploh ne moremo govorimo o odločanju o delu tožbenega zahtevka. V primeru, če stranka v zahtevku citira tudi materialnopravne predpise, sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku ta del iz opisa enostavno izpusti.

V zvezi z dokazno oceno tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe svoje dokazne zaključke oprlo na listinsko dokumentacijo v spisu in na tožničino prepričljivo izpoved, pri čemer tega svojega zaključka ni obrazložilo niti se ni opredelilo do ostalih izvedenih dokazov. Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da dokazna ocena sodišča prve stopnje ni celovita. ZPP v 8. členu sodišču nalaga, da mora svojo odločitev o tem, katera dejstva je šteti za dokazana oziroma resnična, opreti na vestno in skrbno presojo vsakega dokaza posebej, vseh skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka. Dokazno oceno pa mora sodišče prve stopnje navesti tudi v razlogih sodbe.

Pritožbeno sodišče nadalje pojasnjuje, da mora stranka zahtevek postaviti določno, in sicer tako, da bo ? po prevzemu v izrek sodbe ? predstavljal ustrezno podlago za izvršitev. Povzemanje določb ustreznih predpisov, ki nalagajo dolžnostno ravnanje nasprotne stranke, temu ne zadosti. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da tožnica v 3. točki tožbenega zahtevka zgolj pavšalno navaja, da ji je tožena stranka dolžna omogočiti izvrševanje pravice do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti, pri čemer praktično povzema določbo 102. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.). Prav tako pavšalno v 4. točki tožbenega zahtevka od tožene stranke zahteva, da ji zagotovi delo, za katerega sta se stranki tega postopka dogovorili v pogodbi o zaposlitvi (gre za povzemanje določbe 41. člena ZDR) in da mora tožena stranka nemudoma prenehati z odvzemanjem delovnih nalog tožnici, pri čemer ponovno ne konkretizira, katere so te naloge. V ta namen bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju tožnico ustrezno pozvati na popravo.

Glede zahtevka na izročitev zahtevanih stvari (2. točka tožbenega zahtevka) pritožbeno sodišče opozarja, da ?postopka pečatenja? delovnopravna zakonodaja ne ureja in delodajalcu ZDR za takšno ravnanje ne daje podlage. Z ozirom na navedeno je pri odločanju o tem delu tožničinega tožbenega zahtevka potrebno upoštevati ureditev, ki takšen postopek ureja oziroma ugotoviti, ali je ta postopek izvedla tožena stranka kot delodajalec ali kot kakšen drug organ.

Glede zahtevka, da mora tožena stranka odločiti o tožničini zahtevi za preizkus ocene za leto 2006 in 2007 na zakonit način (8. točka tožbenega zahtevka) pritožbeno sodišče opozarja, da je potrebno upoštevati, da ocenjevanje javnih uslužbencev urejata Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 95/2007 in nadalj.) v določbah od 16. do 20. člena ter Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (v nadaljevanju Uredba, Ur. l. l. RS, št. 51/2008 in nadalj.). V tem oziru pritožbeno sodišče izpostavlja zlasti tudi določbo 17.a člena ZSPJS, ki predpisuje poseben postopek za preizkus ocene.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da del tožničinega tožbenega zahtevka ne more realizirati, ker tožnica ni več zaposlena v sektorju, v katerem je bila zaposlena v času postopka pred sodiščem prve stopnje. V potrditev svojih pritožbenih navedb je pritožbi priložila aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 20. 7. 2011 in z dne 27. 2. 2012. Glede na to, da je sodišče prve stopnje glavno obravnavo zaključilo 4. 4. 2011, izpodbijano sodbo pa izdalo šele po seji senata dne 14. 3. 2012, bo moralo sodišče prve stopnje te trditve tožene stranke in predložena dokaza v novem sojenju upoštevati (četrti odstavek 286. člena ZPP).

V posledici razveljavitve izpodbijane odločitve se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s presojo preostalih pritožbenih očitkov.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedeno kršitev postopka in ostale nepravilnosti, pri čemer naj upošteva napotke, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo tekom svoje obrazložitve, zavzame pa naj tudi stališče do ugovornih navedb tožene strank v zvezi s prekluzijo. Nato naj o tožničinem tožbenem zahtevku v razveljavljenem obsegu ponovno odloči. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.