Jedro

Ugotovitve sodišča, da sporazum o višini preživnine za ml. otroka ni v njuno korist, ni mogoče preizkusiti, ker izpodbijana sodba nima nobenih razlogov o potrebah otrok.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (glede preživnine nad 13.000,00 SIT za ml. T. K. in nad 12.000,00 SIT za ml. Tj. K.) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo med predlagateljema, oba mld. otroka T. in Tj. K. zaupalo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi - predlagateljici, očetu - predlagatelju pa naložilo plačevanje preživnine za mladoletna otroka in sicer v višini 18.000 SIT za T. in 15.000 SIT za Tj., skupaj torej 33.000 SIT mesečno. Predlagatelja sta se s sporazumom med ostalim dogovorila, da bo predlagatelj po razvezi plačeval za mladoletnega sina T. K. 13.000,00 SIT, za mladoletno hčerko Tj. K. pa 12.000 SIT mesečno. Tako dogovorjeni višini pa sodišče ni sledilo, saj je ugotovilo, da tak dogovor ni sklenjen v korist otrok in da so preživninske sposobnosti predlagatelja precej višje, zato je obe preživnini ustrezno zvišalo. Zoper sodbo se v delu, ki se nanaša na odločitev o višini preživnine in sicer v presežku nad dogovorjeno preživnino, pravočasno pritožuje oče - predlagatelj in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je sodišče pri odločitvi o zvišanju dogovorjene višine preživnine zmotno ugotovilo, da znaša predlagateljev osebni dohodek 115.000 SIT mesečno, saj je predlagatelj tak dohodek zaradi številnih nadur, ki jih je opravil v tistem času zaradi remonta v podjetju sicer res imel, vendar pa v času izdaje sodbe njegov dohodek ni bil več tako visok, pač pa le 81.000 SIT mesečno, za kar prilaga tudi ustrezna potrdila. Predlagatelj še meni, da bi moralo sodišče pri določitvi višine preživnin upoštevati predlagateljev dohodek v času izdaje sodne odločbe in pa dejansko stanje, to je, da predlagatelj ne bo mogel več opravljati nadurnega dela, saj bo naslednji remont verjetno šele čez nekaj let. Sicer pa dogovor med strankama ni v škodo mladoletnih otrok. Pritožnik tako predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da določi tako preživnino, kot sta se predlagatelja dogovorila s sporazumom, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Mati - predlagateljica v odgovoru na pritožbo prereka vse navedbe predlagatelja v pritožbi, ter navaja, da so predlagateljeve preživninske sposobnosti bistveno višje od tistih, ki bi ga opravičevale zgolj do plačila preživnine, določene s sporazumom. Pritožba je utemeljena. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) v 79. členu določa, da višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. V obravnavanem primeru sta predlagatelja sklenila sporazum o preživnini za oba mladoletna otroka, prvostopno sodišče pa je po pooblastilu 2. odstavka 421. člena ZPP in upoštevaje 3. odstavek 64. člena ZZZDR ocenilo, da tak sporazum ni v korist otrok in je določilo višjo preživnino. Predlagatelj v pritožbi trdi nasprotno, namreč da sporazum o preživnini ni v škodo otrok. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitve prvostopnega sodišča ni mogoče preizkusiti, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Ali je sporazum o višini preživnine v korist otrok ali ni oziroma, kakšna je sploh primerna preživnina, je nemogoče presoditi, dokler niso znane potrebe mladoletnih otrok. To je logično samo po sebi, predpisano pa tudi v zgoraj citiranem 79. členu ZZZDR. Izpodbijana sodba pa nima o potrebah ml. T. in ml. Tj. K. nobene besede. Zaradi te pomanjkljivisti je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, zaradi katere je bilo treba pritožbi ugoditi in sodbo v izpodbijanem delu, torej v 3. točki glede preživnine nad 13.000 SIT za ml. T. oz. nad 12.000 za ml. Tj., razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče najprej ugotoviti potrebe obeh mladoletnih otrok in nato preživninske sposobnosti obeh predlagateljev. Glede na predlagateljeve pritožbene trditve o njegovih dohodkih, bo potrebno upoštevati povprečje njegovih dohodkov v daljšem obdobju, sicer pa bo oceniti tudi njegove zmožnosti za kakšen dodaten zaslužek, v kolikor redni dohodki ne bi zadoščali za primerno preživljanje mladoletnih otrok. Ker je sodišče delno razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo v novo sojenje, je na podlagi 3. in 4. odstavka 165. člena ZPP pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka do končne odločitve v zadevi.