Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru, kot je tudi obravnavani, ker neposredno po pravnomočni razrešitvi pritožnika kot začasnega skrbnika zapuščine nov začasni skrbnik zapuščine ni bil postavljen, začasno skrbništvo nad zapuščino pa je bilo zaradi vztrajajočih nesoglasij med dediči še zmeraj potrebno, je bil pritožnik kljub formalni razrešitvi iz skrbniške funkcije kot gestor (199. člen OZ) še zmeraj obvezan opravljati tista dejanja, ki so bila potrebna, da se v interesu dedičev odvrne nastanek škode (nadaljevalna dolžnost po prvem odstavku 200. člena OZ).
I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Odvetnik A. A. ter B. B. vsak sam krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog odvetnika A. A., nekdanjega začasnega skrbnika zapuščine v predmetni zadevi, za plačilo nagrade v višini 1.662,52 EUR z DDV.
2. Zoper takšno odločitev pravočasno pritožbo vlaga zgoraj imenovani odvetnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je skrbnik zapuščine upravičen do povračila zgolj tistih stroškov, ki so nastali do njegove razrešitve. Navaja, da je po pravnomočni razrešitvi iz položaja začasnega skrbnika zapuščine sicer res štel, da bo njegovo delo končano v obdobju enega meseca, ko bo imenovan novi začasni skrbnik, vendar do tega zaradi okoliščin izven njegove sfere ni prišlo vse do 28. 9. 2021, ko je bila opravljanja primopredaja zadeve novemu začasnemu skrbniku. Do tedaj pa je pritožnik delo opravljal kot poslovodja brez naročila in s tem odvračal škodo, ki bi nastala z opustitvijo vsakršnih ravnanj, teh njegovih navedb pa prvostopenjsko sodišče ni obravnavalo. Zraven navedenega so bili pritožniku na osnovi sklepa I Cp 117/2021 z dne 16. 3. 2021 že priznani stroški za opravljeno delo tudi po prenehanju statusa začasnega skrbnika zapuščine. Kot nepomembno označuje tudi dejstvo, ali je imel glede upravljanja fiduciarnega računa in opravljanja plačil iz naslova upravljanja z zapuščino sklenjeno pogodbo z računovodskim servisom ali ne. Po prepričanju pritožbe je način izvrševanja pooblastil iz upravljanja z zapuščino v domeni začasnega skrbnika zapuščine, zato z vidika upravičenosti do povračila stroškov ni razlike, ali je prenakazila najemnine opravljal začasni skrbnik sam ali je zanj to opravil računovodski servis. Bistveno je zgolj, da je poskrbel, da so bila vsa plačila opravljena ter da je bil promet na TRR v vsakem trenutku transparentno in ustrezno voden. Računovodske storitve so namreč zajemale vodenje prometa na fiduciarnem računu. Za navedeno je bilo nedvomno poskrbljeno, prav tako pa so bila plačila opravljana. Pritožnik je zato upravičen do nagrade v višini, kot jo predvideva Odvetniška tarifa (v nadaljevanju OT), ne glede na to, ali je plačila opravil sam ali je to po njegovem navodilu storila druga oseba. Nejasno je tako, zakaj ni upravičen do nagrade za preostalih 28 plačil, ko pa so mu bila ostala predhodno priznana. Sodišče prve stopnje tudi ne pojasni, kako na upravičenost do povračila stroškov vpliva okoliščina, ali je začasni skrbnik zapuščine opravila opravljal sam ali je to delegiral tretji osebi. Povsem nepomembno pa je, ali je začasni skrbnik prejete račune računovodskega servisa poravnal ali ne. Tudi če jih ne bi, je to vprašanje notranjega razmerja med njim in računovodskim servisom. Tudi v razmerju do zapuščine je bistveno zgolj, ali je bilo zatrjevano delo opravljeno ali ne, glede tega ključnega vprašanja pa prvostopenjski sklep nima razlogov. Glede na obrazloženo odvetnik A. A. sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo temu sodišču vrne v novo odločanje, dedičema pa nerazdelno naloži povračilo stroškov predmetne pritožbe, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
3. Dedič B. B., sin zapustnika, v pritožbenem odgovoru v celoti prereka pritožbene navedbe zgoraj imenovanega odvetnika ter se zavzema za zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb ter po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 163. členom ZD). Uradoma upoštevnih in s pritožbo uveljavljanih bistvenih kršitev določb postopka pri tem ne ugotavlja, saj ima izpodbijani sklep zadostne in jasne razloge, tako da ga je mogoče preizkusiti (bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana). Pregled zadeve pa pokaže, da je prvostopenjska odločitev o zavrnitvi nadaljnjega stroškovnega zahtevka odvetnika A. A. kot nekdanjega začasnega skrbnika zapuščine z dne 2. 11. 2021 pravno pravilna, in sicer iz spodaj pojasnjenih razlogov.
6. Odvetnik A. A. je bil v predmetnem zapuščinskem postopku s sklepom sodišča prve stopnje I D 970/2017 z dne 10. 1. 2018 v zvezi s sklepom naslovnega sodišča I Cp 234/2018 z dne 3. 4. 2018 postavljen za začasnega skrbnika zapuščine, saj se dediči niso mogli sporazumeti glede upravljanja z njo. S sklepom prvostopenjskega sodišča I D 970/2018 z dne 12. 8. 2019 v zvezi s sklepom naslovnega sodišča I Cp 1070/2019 z dne 6. 5. 2020, ki mu je bil vročen dne 3. 6. 2020 (vročilnica pripeta k list. št. 455), je bil nato pravnomočno razrešen iz tega položaja. Nagrado in stroške za opravljeno delo je sprva priglasil z vlogo z dne 24. 4. 2019, to je še preden je bil razrešen kot začasni skrbnik zapuščine, po pravnomočni razrešitvi iz tega položaja ter vročitvi sodnega sklepa o tem pa še z vlogo z dne 3. 8. 2020. O stroškovnih zahtevkih iz obeh navedenih vlog je že pravnomočno odločeno s sklepom prvostopenjskega sodišča I D 970/2017 z dne 26. 10. 2020 v zvezi s sklepom naslovnega sodišča I Cp 117/2021 z dne 16. 3. 2021. Dne 2. 11. 2021 je odvetnik A. A. pri sodišču prve stopnje vnovič vložil predlog za priznanje nagrade in stroškov v zvezi z opravljanjem skrbniške funkcije. Z njim uveljavlja še nagrado in stroške za 28 opravljenih plačil na fiduciarnem računu zapustnika ter za računovodske storitve vodenja prometa na tem računu za obdobje od julija 2018 do oktobra 2021, kar vse je zanj opravil računovodski servis O. Pritožnikov zahtevek iz tega naslova pa je z izpodbijanim sklepom pravilno zavrnjen.
7. Stališče sodišča prve stopnje, da začasni skrbnik zapuščine nagrado in stroške lahko upravičeno uveljavlja le za delo in storitve, ki jih je opravil do njegove razrešitve s te funkcije, je sicer zmotno. V primeru, kot je tudi obravnavani, ker neposredno po pravnomočni razrešitvi pritožnika kot začasnega skrbnika zapuščine nov začasni skrbnik zapuščine ni bil postavljen, začasno skrbništvo nad zapuščino pa je bilo zaradi vztrajajočih nesoglasij med dediči še zmeraj potrebno, je bil pritožnik kljub formalni razrešitvi iz skrbniške funkcije kot gestor (199. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ) še zmeraj obvezan opravljati tista dejanja, ki so bila potrebna, da se v interesu dedičev odvrne nastanek škode (nadaljevalna dolžnost po prvem odstavku 200. člena OZ1). O nameri pritožnika, da bo do imenovanja novega začasnega skrbnika zapuščine opravljal nujne zadeve, sta bila zaenkrat znana dediča seznanjena (prvi odstavek 200. člena OZ) z njegovim izrednim poročilom o upravljanju z zapuščino z dne 15. 6. 2020 (list. št. 459). Pritožnik tehtno opozarja na to, da okoliščina primopredaje zadeve novo postavljeni začasni skrbnici zapuščine, odvetnici C. C., šele 28. 9. 2021 (zapisnik o primopredaji, priloga A 44) ni bila v njegovi sferi. Glede na navedeno bi izhajajoč iz določbe 202. člena OZ2 v zvezi z opravljanjem nujnih zadev zato načeloma imel pravico do povračila potrebnih izdatkov ter primernega plačila za trud, kar je oboje zajeto z odmero nagrade in stroškov po OT, po kateri se sicer vrednoti delo začasnega skrbnika zapuščine, ki ga opravlja odvetnik.3
8. Kljub zgoraj navedenemu pa pritožnik dodatno nagrado in stroške z vlogo z dne 2. 11. 2021 neutemeljeno zahteva. Pojasniti velja, da je zahtevek za plačilo nagrade za 28 opravljenih plačil na fiduciarnem računu zapustnika, izhajajoč iz prepričanja, da so bila ta plačila dejansko opravljena, pravilno zavrnjen neoziraje na to, ali je transakcije opravil odvetnik A. A. sam ali po njegovem nalogu računovodski servis. Priglašen šele z zgoraj navedeno vlogo, je namreč podan prepozno. Pritožnik je spornemu stroškovnemu zahtevku priložil seznam opravljenih plačil na fiduciarnem računu zapustnika, iz tega pa izhaja, da je bilo vseh 109 plačil opravljenih pred 3. 8. 2020 (zadnje dne 13. 7. 2020), ko je pritožnik po razrešitvi iz skrbniškega položaja pri sodišču prve stopnje priglasil nagrado in stroške za do tedaj opravljeno delo (list. št. 476). Četudi rok za priglasitev nagrade in stroškov začasnega skrbnika zapuščine ni izrecno zakonsko opredeljen, pa je že izhajajoč iz načela ekonomičnosti in hitrosti postopka (11. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD) ter interesa strank, da se odprti zahtevki čim prej rešijo z učinki pravnomočnosti (pravna varnost), potrebno zavzeti stališče, da mora začasni skrbnik zapuščine nagrado in stroške priglasiti vsaj v razumnem roku po tem, ko je bilo njegovo delo opravljeno ter posledično znan njegov obseg in s tem povezani nagrada ter stroški. Sklep o razrešitvi s položaja začasnega skrbnika zapuščine je bil odvetniku A. A. vročen dne 3. 6. 2020 (vročilnica pripeta list. št. 455), po njegovih lastnih navedbah v vlogi z dne 3. 8. 2020 pa je nujna dejanja opravljal do 13. 7. 2020. Z ozirom na navedeno bi nagrado in stroške za 28 opravljenih plačil na fiduciarnem računu zapustnika mogel in moral priglasiti najkasneje z vlogo z dne 3. 8. 2020, s katero je zahteval nagrado ter stroške za vso po vložitvi prvotnega stroškovnega zahtevka z dne 24. 4. 2019 (list. št. 232) dodatno opravljeno delo. Vseh 109 plačil na fiduciarnem računu zapustnika je bilo namreč opravljenih pred 3. 8. 2020, zato je pritožnik na ta dan za obseg in vrednost z njegove strani opravljenih storitev nedvomno vedel. V kolikor ni smiselno uporabiti celo 15 dnevni rok za priglasitev stroškov, kot velja v primerih konca postopka izven obravnave (sedmi odstavek 163. člena ZPP)4, pa je potrebno zaključiti vsaj, da je več kot leto dni po opravljenih plačilih vložena zahteva za povračilo nagrade in stroškov v zvezi s temi v danih okoliščinah vsekakor podana prepozno.
9. Zraven zgoraj navedenega ne gre spregledati tudi, da mora biti zahteva začasnega skrbnika zapuščine za povrnitev nagrade ter stroškov opredeljena tako, da je v njej navedeno, kakšno delo in kdaj ga je skrbnik opravil ter koliko stroškov je s posameznim opravilom nastalo.5 Vsem tem kriterijem pa pritožnik ni zadostil. Za razliko od stroškovnega zahtevka z dne 24. 4. 2019 in 3. 8. 2020, v stroškovnemu zahtevku z dne 2. 11. 2021, kateremu je kot dokaz sicer priložil seznam 109 datumsko natančno specificiranih plačil na fiduciarnem računu zapustnika, namreč ni datumsko opredelil, za katera plačila uveljavlja nagrado in stroške. Navajal je zgolj, da zahteva nagrado in stroške za 28 plačil, ki jih od skupno 109 opravljenih še ni priglasil. 10. Nagrado in stroške za opravljanje računovodskih storitev, ki naj bi zajemale vodenje prometa na fiduciarnem računu zapustnika in bi jih naj zanj opravljal računovodski servis, odvetnik A. A. uveljavlja za obdobje od odprtja tega računa julija 2018 (4. 7. 2018; list št. 235) do primopredaje zadeve novi začasni skrbnici zapuščine oktobra 2021, in sicer v višini 25,00 EUR mesečno. Skladno s stališči v sodni praksi, nasprotno kot se navaja v odgovoru na pritožbo, sicer ni izključena možnost, da začasni skrbnik zapuščine za opravljanje določenih nalog pooblasti izpolnitvenega pomočnika.6 Obseg pooblastil začasnega skrbnika zapuščine je določen v 131. členu ZD.7 Vsebina teh je povzeta tudi v sklep prvostopenjskega sodišča I Cp 970/2017 z dne 10. 1. 2018, s katerim je bil pritožnik postavljen kot začasni skrbnik zapuščine, s tem, da so mu bile naložene še nekatere dodatne zadolžitve. Med drugim je bil zavezan tudi, da sodišču vsake tri mesece do pravnomočnosti sklepa o dedovanju poroča o upravljanju z zapuščino. Zaključka izpodbijanega sklepa, da odvetnik A. A. niti v mesečnih poročilih niti v prvotnih stroškovnih zahtevkih (z dne 24. 4. 2019 in 3. 8. 2020) ni omenjal stroškov računovodskih storitev ter navajal, da te zanj izvaja računovodski servis, čeprav je bil o tem dolžan poročati vsake tri mesece, pritožnik niti ne prereka. Z ozirom, da ima začasni skrbnik zapuščine položaj skrbnika za poseben primer, kot ga opredeljujejo določbe družinskega prava (211. člen prej veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR in 267. člen sedaj veljavnega Družinskega zakonika - DZ), je bil odvetnik A. A. s sklepom, s katerim je bil postavljen kot začasni skrbnik zapuščine, opozorjen na to, da njegovo delo nadzoruje center za socialno delo, ki mu je zavezan poročati, izrecno pa je bilo navedeno tudi, da se je dolžan posvetovati s sodediči po zapustniku. Ugotoviti je, da pritožnik ne v teku izvajanja skrbniške funkcije ne po njegovi razrešitvi iz tega položaja pri opravljanju nujnih opravil, vse do vložitve zadnje zahteve za povračilo nagrade in stroškov dne 2. 11. 2021, v poročilih o upravljanju z zapuščino ni pojasnil, da računovodske storitve, ki zajemajo vodenja fiduciarnega računa zapustnika, zanj opravlja računovodski servis kot izpolnitveni pomočnik in tudi nagrade in stroškov iz tega naslova ni priglasil. Z ozirom, da je s tem onemogočil izvajanje vsakršne nadzorstvene funkcije pristojnega skrbstvenega organa kot tudi zapuščinskega sodišča (165. člen ZD)8 nad njegovim delom v tem obsegu in s tem posledično povezanimi stroški, kar zajema predvsem presojo potrebnosti kot tudi ekonomske upravičenosti pritegnitve izpolnitvenega pomočnika glede na obseg in zahtevnost zaupanih mu opravil, pravice do povračila stroškov za vodenja fiduciarnega računa zapustnika po pooblaščenem računovodskem servisu pritožnik nima. To velja še toliko bolj, ker se je bil zavezan posvetovati tudi s sodediči pokojnega. Glede na to, da je bil pritožnik kot začasni skrbnik zapuščine v razmerju do njih tretja oseba (in ne eden izmed dedičev), je bil dialog o tem vprašanju v interesu dedičev, saj je delo začasnega skrbnika zapuščine vselej njihovo finančno breme.
11. Z ozirom, da pritožnik stroške za opravljene računovodske storitve, ki naj bi jih po njegovem nalogu zanj opravil računovodski servis kot izpolnitveni pomočnik, uveljavlja sam, pa je njegov zahtevek iz tega naslova neutemeljen tudi zato, ker ni izkazal, da je tak strošek v njegovi premoženjski sferi dejansko nastal. Kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, je pritožnik predložil zgolj s strani računovodskega servisa izdan račun za opravljene storitve (priloga A 46), ni pa dokazal, da je dolžen znesek tudi poravnal, kar bi bilo potrebno za nastanek zahtevka na njegovi strani. V stroškovnem zahtevku z dne 2. 11. 2021 odvetnik A. A. sam navaja, da so stroški vodenja fiduciarnega računa zapustnika nastajali mesečno, kar je ob logičnem sklepanju skladno tudi s samo naravo te storitve. Glede na to pa je njegov stroškovni zahtevek iz tega naslova, ki ga uveljavlja za obdobje vse od odprtja fiduciarnega računa julija 2018 do primopredaje zadeve novi začasni skrbnici zapuščine oktobra 2021, v pretežnem delu (do priglasitve nagrade in stroškov z vlogo z dne 3. 8. 2020) neutemeljen že iz razlogov, kot so v zgornji obrazložitvi pojasnjeni glede opravljenih plačil na fiduciarnem računu zapustnika, torej zato, ker je priglašen prepozno.
12. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo odvetnika A. A. skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
13. Z ozirom na neuspeh s pritožbo pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavek 165. člena ZPP, vse v zvezi s 163. členom ZD).
14. Stroške odgovora na pritožbo sam krije tudi dedič Rok Kociper, saj njegova izvajanja v tem niso v bistvenem pripomogla k rešitvi predmetne zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
1 Prvi odstavek 200. člena OZ: »Poslovodja brez naročila mora takoj, ko je mogoče, obvestiti o svojem ravnanju tistega, čigar posel opravlja, in nadaljevati začeti posel, kolikor mu je to razumno mogoče, dokler ta ne more prevzeti skrbi zanj.« 2 202. člen OZ: »(1) Poslovodja brez naročila, ki je v vsem ravnal, kot je treba, in delal tisto, kar so terjale okoliščine, ima pravico zahtevati, da ga tisti, čigar posel je opravljal, oprosti vseh obveznosti, ki jih je zaradi tega posla prevzel nase, da prevzame vse obveznosti, ki jih je sklenil v njegovem imenu, ter mu povrne vse potrebne in koristne izdatke in pa nastalo škodo, celo če pričakovani uspeh ni bil dosežen. (2) Če je odvrnil škodo od tistega, čigar posel je opravljal, ali mu je pridobil korist, ki v vsem ustreza njegovim namenom in potrebam, mu gre tudi primerno plačilo za trud.« 3 VSL sklep II Cp 1407/2018 z dne 7. 11. 2018. 4 Sedmi odstavek 163. člena ZPP: »Če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka.« 5 VSL sklep II Cp 3157/2014 z dne 26. 11. 2014 6 VSL sklep I Cp 1681/2013 z dne 17. 7. 2013 (Skrbnik zapuščine je začasni zastopnik in ne pooblaščenec dedičev, zato zanj ne velja prepoved prenosa pooblastila iz 71. člena OZ. Za naloge, ki jih je upravičen opravljati sam, zato lahko pooblasti izpolnitvenega pomočnika. Slednji je upravičen tudi do nagrade za opravljeno delo v breme dedičev). 7 131. člen ZD: »(1) Če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, postavi sodišče začasnega skrbnika zapuščine, ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče. (2) O postavitvi začasnega skrbnika obvesti sodišče pristojni center za socialno delo, ki lahko postavi drugega skrbnika.« 8 165. člen ZD: »(1) Ves čas postopka mora sodišče gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo. (2) Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno.«