Jedro

ZUS-1 poprave sodbe ne ureja, zato je treba v tem pogledu uporabiti določbe ZPP. Zaradi popolne odsotnosti ureditve tega procesnega instituta v ZUS-1 je treba njegovo ureditev v ZPP šteti za celovito in izključno. To pa pomeni, da je treba tudi dovoljenost pritožbe zoper popravni sklep presojati po določbah ZPP in ne po prvem odstavku 82. člena ZUS-1. Ker je po prvem odstavku 363. člena ZPP pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena, razen kadar je izrecno izključena, je tudi obravnavana pritožba dovoljena.

Popravni sklep se ne sme nanašati na oblikovanje volje sodišča oziroma z njim ni dopustno popravljati ali dopolnjevati razlogov za odločitev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani popravni sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1657/2021-22 z dne 7. 11. 2023 razveljavi.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 33,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo I U 1657/2021-9 z dne 29. 8. 2023 zavrnilo tožbo, ki jo je tožnica vložila zoper odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad), št. 11010-99/2021-17 z dne 20. 7. 2021 v zvezi z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 11007-69/2021/3 z dne 5. 10. 2021, s katero je Sklad zavrnil prijavo tožnice na 305. javni razpis za pridobitev štipendije za študij v tujini.

2. Tožnica je predlagala izdajo popravnega sklepa, s katerim naj bi bila v obrazložitvi navedene sodbe popravljena očitna pisna pomota, in sicer tako, da se v 9. točki obrazložitve sklicevanje na 305. javni razpis (v nadaljevanju JR) zamenja s sklicevanjem na 317. JR, ki naj bi ga sodišče prve stopnje dejansko uporabilo.1 Sodišče prve stopnje je namesto tega po uradni dolžnosti izdalo popravni sklep, s katerim je 9. točko obrazložitve popravilo tako, da se besedilo /.../ "_Vlagatelj mora za_ (pravilno: "ta" - opomba Upravnega sodišča) _pogoj izpolnjevati najkasneje na zadnji dan roka za oddajo vlog_" /.../ nadomesti z besedilom: "Vlagatelj mora ta pogoj izpolnjevati najkasneje na zadnji dan roka za oddajo vlog." V vmesnem času je tožnica glede vprašanja uporabe 317. JR na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper ta popravni sklep vložila pritožbo, v kateri sodišču prve stopnje očita napačno uporabo določb postopka v upravnem sporu. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani popravni sklep spremeni tako, da popravi očitno napako v citiranju uporabljene določbe javnega razpisa iz "305. JR" na "317. JR" oziroma podredno, naj popravni sklep razveljavi.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Po določbi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se, kolikor ta zakon ne določa drugače, v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, torej določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

7. ZUS-1 poprave sodbe ne ureja, zato je treba v tem pogledu uporabiti določbe ZPP. Zaradi popolne odsotnosti ureditve tega procesnega instituta v ZUS-1 je treba njegovo ureditev v ZPP šteti za celovito in izključno. To pa pomeni, da je treba tudi dovoljenost pritožbe zoper popravni sklep presojati po določbah ZPP2 in ne po prvem odstavku 82. člena ZUS-1.3 Ker je po prvem odstavku 363. člena ZPP pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena, razen kadar je izrecno izključena, je tudi obravnavana pritožba dovoljena.

8. Po prvem odstavku 328. člena ZPP predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.

9. Bistvena značilnost te ureditve je, da se nanaša izključno na napake, ki so nastale pri pisni izdelavi izdane sodbe. To pomeni, da se popravni sklep ne sme nanašati na oblikovanje volje sodišča oziroma z njim ni dopustno popravljati ali dopolnjevati razlogov za odločitev.4 Prav to, namreč poseg v razloge za odločitev, pa pritožnica očita izpodbijanemu sklepu.

10. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi v delu obrazložitve sodbe, ki je popravljen s tem sklepom, ne šlo za citiranje določbe 5. točke razpisnih pogojev 305. JR, temveč za stališče sodišča. To ustreza tudi izreku sklepa, s katerim je besedilo, ki je bilo pred popravo zapisano v obliki citata, spremenjeno v navadno besedilo, torej v besedilo, ki res lahko pomeni stališče sodišča. Vendar pa to, ali gre pri popravljenem besedilu za citat razpisnega pogoja ali pa za stališče sodišča, pomeni bistveno različne razloge za odločitev.

11. V nadaljevanju obrazložitve se namreč Upravno sodišče večkrat sklicuje na "ta razpisni pogoj" in meni, da v "njem ni nič nejasnega" (10. točka obrazložitve) oziroma "ne ustvarja nobenih nejasnosti" (11. točka obrazložitve). Če to pomeni sklicevanje na citat, kot v besedilu pred popravo, je pravilnost sodbe odvisna (med drugim) od točnosti citata, kot uveljavlja pritožnica. Če pa gre za stališče sodišča, kot v popravljenem besedilu, je pravilnost sodbe odvisna od razlogov, ki jih je sodišče navedlo za tako stališče. 12. Pomen te razlike nazorno ilustrira trenutna procesna situacija, ko je bila v zadevi dopuščena revizija, med drugim prav v zvezi s pravno pravilnostjo citata razpisnega pogoja (X DoR 142/2023). Če bi namesto citata razpisnega pogoja v obrazložitvi sodbe šlo za stališče sodišča, bi morala pritožnica v reviziji uveljavljati povsem drugačne revizijske razloge, česar pa po preteku procesnih rokov in po dopustitvi specifičnih revizijskih vprašanje ne bi mogla več storiti.

13. Upravno sodišče je torej z izpodbijanim sklepom poseglo v razloge za odločitev in s tem preseglo pooblastilo iz 328. člena ZPP, kar pomeni, da je pritožba utemeljena. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tej pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep.

14. Ker je pritožnica s pritožbo uspela, ji je toženka v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 dolžna povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Ti obsegajo znesek plačane sodne takse za pritožbo v višini 33,00 EUR. Drugih stroškov pritožnica ni priglasila.

1 Po podatkih sodnega spisa Upravno sodišče o tem predlogu še ni odločilo. 2 Prim. Kerševan v: Kerševan, E. (ur.), Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV založba, Ljubljana 2019, str. 458. 3 Po splošni ureditvi iz prvega odstavka 82. člena ZUS-1 je pritožba dovoljena zoper sklep samo, če tako določa ta zakon, torej ZUS-1. 4 Prim. Ude v: Ude, L. (ur) in Galič, A. (ur), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, str. 199 in nasl.