Jedro

Pritožnici gre pritrditi v zatrjevanju, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka tudi, ker se sploh ni opredelilo oziroma ni podalo dokazne ocene glede druge obdolžencu očitane izvršitvene oblike in sicer, da naj bi ponarejeno listino uporabil kot pravo, s tem ko naj bi jo po zaposlenemu (torej E. E.) izročil C. C., kar je bila podlaga za odjavo oškodovanca iz obveznih zavarovanj.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijano sodbo je bil obdolženi A. A. pod točko I/I spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), obdolžena pravna oseba A., d. o. o., pa pod točko I/III spoznana za odgovorno kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 v zvezi s 42. členom KZ-1 in 1. in 3. točko 4. člena ter 7. točko 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD). Obdolženemu A. A. je bila izrečena pogojna obsodba z določeno glavno kaznijo treh mesecev zapora in stransko denarno kaznijo 80 dnevnih zneskov po 10,00 EUR oziroma skupaj 800,00 EUR, ki ne bosta izvršeni, če v preizkusni dobi enega leta po pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja. Obdolženi gospodarski družbi je bila prav tako izrečena pogojna obsodba z določeno denarno kaznijo 10.000,00 EUR, ki ne bo izvršena pod splošnim pogojem, da v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe ne bo storila novega kaznivega dejanja in pod posebnim pogojem, da oškodovancu B. B. plača premoženjskopravni zahtevek v znesku 1.265,00 EUR v roku štirih mesecev po pravnomočnosti sodbe. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sta obdolženec in obdolžena pravna oseba dolžna nerazdelno povrniti stroške kazenskega postopka, ki se nanašajo na obsodilni del sodbe in plačati sodno takso, obdolženi A. A. v znesku 100,00 EUR, obdolžena pravna oseba pa v znesku 200,00 EUR. Sodišče prve stopnje je oškodovancu B. B. prisodilo premoženjskopravni zahtevek v znesku 1.265,00 EUR, s presežkom pa ga je napotilo na pravdo. Pod točko II izreka pa je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 358. člena ZKP obdolženega B. B. oprostilo obtožbe za kazniva dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 in grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, obdolženo pravno osebo pa oprostilo kazenske odgovornosti za kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi s 42. členom KZ-1 ter 1. in 3. točko 4. člena ter 10. točko 25. člena ZOPOKD. Po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca, potrebni izdatki ter nagrada njegove zagovornice ter potrebni izdatki obdolžene pravne osebe, bremenijo proračun.

2. Zoper točke I/I, I/II in I/IV obsodilnega dela prvostopenjske sodbe ter točki II/1 in II/3 oprostilnega dela prvostopenjske sodbe se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka. Oprostilni del prvostopenjske sodbe pritožbeno izpodbija v tistem delu, kjer je sodišče prve stopnje obdolženega B. B. in obdolženo pravno osebo A. d. o. o., na podlagi 3. točke 358. člena ZKP, oprostilo obtožbe zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin, posledično pa problematizira odločitev prvega sodišča, da iz opisa kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev (obsodilni del sodbe) izpusti navedbe, ki obdolžencu očitajo, da je bila listina „ODPOVED“ C. C. posredovana po obdolžencu ter da je obdolženec to listino podpisal brez vednosti in privolitve oškodovanca. Pritožnica uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, graja pa tudi odločbi o kazenskih sankcijah. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, zaradi česar jo je bilo treba v celoti razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 392. člena ZKP).

6. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je med drugim podana tudi, če izrek sodbe nasprotuje njenim razlogom, če sodba sploh nima razlogov ali če v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju.

7. Kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, ki je sicer umeščeno med kazniva dejanja zoper pravni promet, stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. Iz zakonske dikcije tako izhaja, da je predmetno kaznivo dejanje lahko posledica štirih izvršitvenih oblik: ponareditve listine, spremembe prave listine (v obeh primerih z namenom, da se takšna ponarejena ali spremenjena listina uporabi kot prava), uporabe ponarejene listine kot prave ter uporabe spremenjene listine kot prave.

8. Tako abstraktni del opisa kaznivega dejanja ponarejanja listin kot tudi konkretizacija obdolžencu očitanega inkriminiranega ravnanja obdolženca bremenita uresničitve dveh izvršitvenih oblik. Prvi očitek se nanaša na ponareditev listine, zato da bi se uporabila kot prava, kar naj bi obdolženi storil s tem, da je v času od 11. 6. 2018 do 12. 6. 2018 na listini „ODPOVED“ ponaredil podpis delavca B. B. tako, da ga je podpisal brez njegove vednosti in privolitve. Opis kaznivega dejanja pa obdolžencu očita tudi izvršitveno obliko predmetnega kaznivega dejanja z uporabo tako ponarejene listine kot prave in sicer, da naj bi ponarejeno listino po zaposlenemu izročil C. C., da jo je ta dne 12. 6. 2018 predložila Zavodu za zdravstveno zavarovanja Slovenije pri odjavi B. B. iz obveznih zavarovanj.

9. Pod točkami 35 do 38 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje skušalo utemeljiti svojo dokazno presojo, da obdolžencu ni z gotovostjo dokazana prva izvršitvena oblika, torej da je ponaredil listino „ODPOVED“ s tem, da je na njej ponaredil podpis oškodovanca tako, da ga je podpisal brez njegove vednosti in privolitve. Pri tem je izhajalo iz izvedenskega mnenja izvedenca za pisave dr. D. D., ki je podal oceno „nedokazljivo“, kar pomeni, da so zaradi neustreznosti spornega gradiva ter variabilnosti primerjalnega gradiva omejitve tolikšne, da preiskava ni mogoča. Sodišče prve stopnje je sicer verjelo oškodovancu, da on sporne listine ni podpisal. Izhajajoč iz izpovedb računovodkinje C. C., ko v zvezi z sporno listino obdolženega ni omenjala ter navajala, da jo je izročila E. E., ki jo je tudi vrnil, pa sodišče prve stopnje zaključuje, da se mu je pojavil razumen dvom, da je sporno listino obdolženi sploh imel v rokah oziroma, da jo je prav on brez vednosti in privolitve oškodovanca podpisal. Glede predstavljene dokazne ocene prvega sodišča sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo do zagovora obdolženca z dne 18. 1. 2019 (hrbtna stran list. št. 76), ko je izjavil: “B. B. je meni to odpoved sam neposredno izročil“. Takšno vsebino zagovora je obdolženec na glavni obravnavi 30. 11. 2021 (list. št. 223) potrdil. Prav tako se prvo sodišče ni opredelilo do izpovedb priče E. E. na glavni obravnavi 18. 1. 2022, ko je izpovedal (hrbtna stran list. št. 241), da naj bi oškodovanec sporno listino podpisal v lokalu Index, pri tem pa naj bi bil poleg njega in oškodovanca navzoč tudi obdolženec. Kot utemeljeno opozarja pritožnica, pa se prvo sodišče ni ustrezno opredelilo do oškodovančeve izpovedbe, da mu je obdolženec sam po telefonu povedal, da je ponaredil njegov podpis na odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Te navedbe oškodovanca, ki jih je zatrjeval tako na zaslišanju 19. 11. 2019 kot tudi na glavni obravnavi 31. 3. 2022, je sodišče prve stopnje odpravilo le z ugotovitvijo, da jih oškodovanec ni z ničemer podkrepil. Glede na zgoraj navedeno, ko se sodišče prve stopnje ni opredelilo do nekaterih ključnih izjav in s temi povezanih odločilnih dejstvih, gre pritrditi pritožnici, da se je vsaj preuranjeno, brez temeljite dokazne ocene, postavilo na stališče, da obdolžencu ni dokazano, da bi s sporno listino, ki naj bi bila ponarejena, bil seznanjen in z njo razpolagal v smislu obtožbenih očitkov.

10. Pritožnici gre prav tako pritrditi v zatrjevanju, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka tudi, ker se sploh ni opredelilo oziroma ni podalo dokazne ocene glede druge obdolžencu očitane izvršitvene oblike in sicer, da naj bi ponarejeno listino uporabil kot pravo, s tem ko naj bi jo po zaposlenemu (torej E. E.) izročil C. C., kar je bila podlaga za odjavo oškodovanca iz obveznih zavarovanj. Izpodbijana sodba torej v tem delu nima razlogov. Pri tem pa tudi ne gre zanemariti povsem utemeljeno pritožbeno izpostavljene okoliščine, da je glede očitka uporabe ponarejene listine kot prave sodišče prve stopnje prišlo samo s seboj v nasprotje oziroma so razlogi sodbe celo v nasprotju z njenim izrekom. Pod točko 23 obrazložitve izpodbijane sodbe je prvo sodišče zapisalo sledeče: „Ker si je oškodovanec našel novo zaposlitev, kjer naj bi z delom pričel že dne 12.06.2018, se je obdolženi s tem strinjal in je zavestno in hote, kot prokurist in zastopnik družbe A. d.o.o. in v nasprotju z določili ZDR-1 in ZPIZ-2, preko zaposlenega E. E., računovodkinji C. C. posredoval listino Odpoved z dne 30.04.2018, (čeprav je vedel, da te listine oškodovanec ni podpisal), vse z navodilom, da C. C. oškodovanca odjavi iz delovnega razmerja za nazaj. Sodišče je prepričano, da je obdolženi vedel, da je oškodovanec delo za družbo A. d.o.o. opravljal vse do 11.06.2018 in je to storil zavestno in hote in za oškodovanca ni odvedel prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, zavarovanj za starševstvo in zavarovanja za primer brezposelnosti; kot tudi oškodovancu ni plačal plače in stroškov prehrane, vse za meseca maja in junij (do 11.06.2018), kot tudi mu zavestno in hote ni plačal sorazmernega dela regresa za leto 2018“. Kot gre razbrati iz zgornjega zapisa, sodišče prve stopnje smiselno obdolžencu med drugim šteje za dokazano, da je preko zaposlenega E. E. računovodkinji posredoval ponarejeno listino, za katero je vedel, da je oškodovanec ni podpisal, vse skupaj pa z navodilom, da računovodkinja oškodovanca za nazaj odjavi iz delovnega razmerja.

11. V skladu z določbo prvega odstavka 392. člena ZKP je posledica bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP vedno razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Sodišče druge stopnje je posledično moralo razveljaviti tudi obsodilni del sodbe pod točko I, saj bi se v ponovljenem postopku utegnila izkazati za nepravilno odločitev prvega sodišča, da iz opisa kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 pod točko I/a) izpusti očitek, da je „s strani C. C., kot dokazilo, da je delavcu prenehala pogodba o zaposlitvi, predložila („s strani A. A.“) posredovano ji listino ...“, ter še v nadaljevanju „... in te listine tudi nikoli ni podpisal, („pač pa jo je brez njegove vednosti in privolitve podpisal A. A.“), in torej niso...“.

12. Na podlagi vsega zgoraj navedenega je pritožbeno sodišče po prvem odstavku 392. člena ZKP izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na takšno odločitev, se višje sodišče ni opredeljevalo do tistega dela pritožbe, ki se nanaša na ustreznost obdolžencu in obdolženi pravni osebi izrečenih kazenskih sankcij. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponovno izvesti vse razpoložljive dokaze, jih po potrebi dopolniti tudi v zgoraj nakazani smeri ter jih nato poglobljeno oceniti tudi z vidika zgoraj izraženih pomislekov. Tako se bo lahko dokopalo do pravilnih dejanskih in pravnih zaključkov obravnavane kazenske zadeve. Svoje zaključke o odločilnih dejstvih glede obeh obdolžencu očitanih izvršitvenih oblik kaznivega dejanja ponarejanja listin pa bo moralo sodišče prve stopnje v novi odločbi pospremiti s popolnimi, jasnimi in medsebojno skladnimi razlogi, pri čemer bo upoštevalo tudi vse ostale argumente, ki jih je v aktualni pritožbi nanizala pritožnica, s katerimi pa se sodišče druge stopnje glede na naravo ugotovljene kršitve v napadeni sodbi ni moglo podrobneje ukvarjati.