Jedro

Čeprav toženka v času prometne nesreče ni bila voznik, je kršila zavarovalno pogodbo s tem, ko je dopustila uporabo svojega vozila vozniku, čeprav je vedela, da le-ta nima veljavnega vozniškega dovoljenja (2. točka tretjega odstavka 7. člena ZOZP ter drugi odstavek 1. člena splošnih pogojev in 2. točka prvega odstavka 3. člena splošnih pogojev).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbo od toženke kot lastnice zavarovanega vozila uveljavlja povračilo izplačane odškodnine zaradi kršitve zavarovalne pogodbe, saj je prometno nesrečo s toženkinim vozilom povzročil voznik avtomobila, ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Voznik je vozilo uporabljal z vednostjo in dovoljenjem toženke, čeprav je vedela, da nima vozniškega dovoljenja. Toženka je ugovarjala, da za neobstoj veljavnega vozniškega dovoljenja ni vedela. Voznik je kljub njeni izrecni prepovedi odtujil v njenem stanovanju skrite rezervne ključe avtomobila in je prometno nesrečo povzročil v času, ko je bila v službi.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane sklep Okrajnega sodišča v Mariboru I 8930/2006 o dovolitvi izvršbe z dne 23. 10. 2006 deloma v veljavi, tako da je toženka dolžna plačati tožnici znesek 4.532,21 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2006 dalje do plačila ter ji povrniti izvršilne stroške v znesku 74,70 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28. 11. 2006 dalje do plačila, vse v roku 8 dni, pod izvršbo. Toženki je naložilo tudi plačilo tožničinih pravdnih stroškov. Presodilo je, da ima tožnica pravico uveljavljati regresni zahtevek za izplačilo materialne škode od toženke, ker je prometno nesrečo s toženkinim vozilom povzročil voznik M. L., ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, toženka pa je kršila zavarovalno pogodbo in je izgubila zavarovalne pravice, saj je vedela, da voznik takrat ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, pa mu ni izrecno prepovedala voziti vozila (2. točka tretjega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu – v nadaljevanju ZOZP ter 2. točka prvega odstavka, 1. točka ter 2/1. točka 3. člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti tožnice AO-03 – v nadaljevanju splošni pogoji). Ni pa toženki mogoče očitati, da se je voznik po prometni nesreči izmaknil preiskavi svoje alkoholiziranosti oziroma je odklonil strokovni pregled (tč. 2 tretjega odstavka Splošnih pogojev).

3. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

4. Toženka vlaga zoper sodbo sodišča druge stopnje revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo pritožbenega sodišča spremeni tako, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da sta sodišči napačno uporabili 7. člen ZOZP in določila splošnih pogojev. Izguba zavarovalnin pravic se nanaša le na zavarovanca, ki je voznik. Ker toženka v času prometne nezgode ni bila voznik, zavarovalne pogodbe ni kršila, zato toženka zoper njo neutemeljeno uveljavlja regresni zahtevek. Tudi ni bistveno, ali je vedela, da voznik nima veljavnega vozniškega dovoljenja, ki je sicer vozilo upravljal brez njenega izrecnega dovoljenja. Določilo splošnih pogojev ni samostojna podlaga za zahtevek zavarovalnice. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 991/2007 z dne 14. 1. 2010 in navaja, da sodna praksa višjih sodišč glede tega ni enotna.

5. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je bila s sklepom Vrhovnega sodišča II DoR 62/2013 z dne 20. 6. 2013 dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti uporabe 7. člena ZOZP.

8. Dejansko stanje, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje in na katerega je vezano tudi revizijsko sodišče (tretji odstavek 370. člena ZPP), je naslednje: - M. L. (takrat toženkin zakonec; v nadaljevanju voznik) je dne 4. 6. 2004 vozil toženkin osebni avtomobil, s katerim je povzročil prometno nesrečo. Zaradi prometne nesreče so na udeleženih vozilih nastale materialne škode, ki so bile izplačane lastnikom osebnih avtomobilov iz zavarovanja toženke(1), saj je bilo vozilo zavarovano pri tožnici na podlagi zavarovalne police 2877388 z dne 30. 7. 2003. - Voznik v času prometne nezgode ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, po prometni nesreči je odklonil strokovni pregled.

- Toženka je vedela za neobstoj voznikovega vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije, vendar je vozniku kljub temu dopuščala vožnjo z njenim vozilom. Ključe od vozila je imela na dan škodnega dogodka pri sebi v torbici, rezervni ključi pa so bili skriti v stanovanju. Voznik je imel ključe od toženkinega stanovanja in je toženkino vozilo vozil že pred škodnim dogodkom. Toženka vozniku vožnje s svojim osebnim vozilom ni izrecno prepovedala.

9. Zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno z vozilom tretjim osebam, temelji na zavarovalni pogodbi; okoliščina, da je zavarovanje obvezno, zapovedano z zakonom (15. člen ZOZP), na to ne vpliva. Zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu ali plačala zavarovalnino, ima v primerih, določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov (v praksi regres), skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe (drugi odstavek 7. člena ZOZP). Po 2. točki tretjega odstavka 7. člena ZOZP ima zavarovalnica pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti pravico uveljavljati povračilo iz prejšnjega odstavka od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe med drugim v primeru, če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, razen če je vozilo vozil kandidat za voznika motornih vozil ali skupine vozil pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh predpisov, ki urejajo ta pouk.

10. Podlaga povračilnega zahtevka so torej določbe drugega odstavka 7. člena ZOZP, zavarovalna pogodba in zavarovalni pogoji (splošni pogoji - 120. člen Obligacijskega zakonika). Sestavni del zavarovalne pogodbe, ki jo je v obravnavani zadevi sklenila toženka kot lastnica vozila so Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti tožnice AO-03 (v nadaljevanju splošni pogoji). Ti v 2. točki prvega odstavka 3. člena kot izgubo pravic iz zavarovanja zavarovanca in sozavarovane osebe določajo isti razlog - neobstoj veljavnega vozniškega dovoljenja voznika. V tem primeru ima zavarovalnica po 3. točki drugega odstavka 3. člena splošnih pogojev pravico uveljavljati povračilo izplačanih odškodnin največ do zneska, ki ga določa ZOZP, skupaj z obrestmi in stroški. Po drugem odstavku 1. člena so poleg voznika zavarovane vse osebe, ki imajo po volji lastnika opravek z vozilom, kot tudi osebe, ki se prevažajo z vozilom po volji njegovega lastnika oziroma uporabnika - sozavarovane osebe.

11. Revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava je neutemeljen. Glede na navedeno dejansko stanje sta sodišči pravilno zaključili, da ima tožnica od toženke pravico uveljavljati regresni zahtevek za izplačilo materialne škode tretjim osebam, čeprav toženka v času prometne nesreče ni bila voznica. Toženka je namreč dopustila uporabo vozila vozniku, čeprav je vedela, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja (2. točka tretjega odstavka 7. člena ZOZP ter drugi odstavek 1. člena splošnih pogojev in 2. točka prvega odstavka 3. člena splošnih pogojev). V postopku svojih nasprotnih trditev ni uspela dokazati. Njene ponovne navedbe o voznikovi samovoljni uporabi vozila kljub njeni izrecni prepovedi so v reviziji neupoštevne, saj z njimi odpira vprašanja (ne)pravilne ugotovitve dejanskega stanja, kar ne more biti predmet revizijske presoje (tretji odstavek 370. člena ZPP). Ker je torej toženka kršila zavarovalno pogodbo, je pravilen zaključek obeh sodišč, da je tožničin regresni zahtevek za izplačilo materialne škode od toženke utemeljen na pogodbeni podlagi.

12. Neutemeljeno je tudi revizijsko sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 991/2007 z dne 14. 1. 2010, saj z obravnavano ni primerljiva. V citirani zadevi je Vrhovno sodišče res odločilo o neutemeljenosti povračilnega zahtevka zavarovalnice zoper toženko (sicer lastnico vozila, ki ni bila voznik), vendar pa je odločitev sprejelo na podlagi drugačnih določb splošnih pogojev, po katerih se je izguba zavarovalnih pravic zaradi vožnje voznika pod vplivom alkohola glede na splošne pogoje nanašala le na zavarovanca, ki je voznik (in ne tudi na sozavarovano osebo), in samo ta (zavarovanec) je posledično lahko izgubil zavarovalne pravice. V zvezi s prepustitvijo stvari zavarovalnica toženki tudi ni očitala kakšnega protipravnega ravnanja. V obravnavani zadevi pa se splošni pogoji nasprotno nanašajo na oba - zavarovanca in sozavarovano osebo.

13. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče toženkino revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člena ZPP) in s tem tudi njeno zahtevo po povrnitvi revizijskih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): In sicer: Borutu Repiču v znesku 1.168,42 EUR, Maksu Zadravcu v znesku 977,34 EUR in Suzani Belušić v znesku 2.386,47 EUR.