Jedro

V tem primeru je odločilna ugotovitev, da je pisec oporoke zapisal ".. tako, ko je to F. želel". Taka dejanska ugotovitev ne dopušča nobenega dvoma, da gre za (zavestno) oporočno razpolaganje, ki ga je zapisala tretja oseba, listino pa sta podpisali dve priči.

Izrek

Revizija zoper odločitev o glavni stvari se zavrne, revizija zoper odločitev o pravdnih stroških pa zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je presodilo, da je listina, imenovana "darilna pogodba", z dne 24.4.1992 pravno veljavna oporoka pokojnega F.F. in odločilo o pravdnih stroških. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper tako pravnomočno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno revizijo. V njej uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka pri odločitvi o pravdnih stroških. Revizija trdi, da darilna pogodba po vsebini in obliki ne izpolnjuje pogojev za veljavnost po kogentnih določbah ZD. Ne izkazuje animus testandi niti zahtevane obličnosti in vedenje - zavest prič, da sodelujejo pri oporoki. Z ničemer ni izkazano, da bi priči vedeli, da se podpisujeta kot oporočni priči. Oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za oporoko in podpisovanje obeh prič predstavljajo enotno pravno dejanje, ki se mora opraviti sočasno. To je pritožbeno sodišče prezrlo, zato je zmotno uporabilo materialno pravo. Listina ne vsebuje izrecne določbe, da gre za oporoko. Že vsebina darilne pogodbe kaže na pomanjkanje oporočne volje. Z gramatikalno razlago vsebine se sodišče ni ukvarjalo. Revizija še izrecno izpodbija odločitev o stroških, kjer je sodišče napačno uporabilo 156. člen ZPP.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/2004 - UPB2, ZPP). Tožeča stranka je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija zoper odločitev o tožbenem zahtevku ni utemeljena, zoper odločitev o pravdnih stroških pa ni dovoljena.

O zavrnitvi revizije: Revizijsko sodišče je pri preizkusu pravilne uporabe materialnega prava vezano na dejanske ugotovitve sodišč nižje stopnje, saj revizije ni dovoljeno vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Sodišči nižje stopnje sta ugotovili, da je bila listina, imenovana "darilna pogodba", pisna oporoka, zapisana je bila po tretji osebi in na željo in po izrecni "direktivi" zapustnika. Pri sestavi sta sodelovali dve priči, ki sta listino podpisali. Iz vsebine listine, ki je zapisana v izreku sodbe sodišča prve stopnje, je jasno razvidno, da gre za pisno oporoko pred pričami. Dne 24.4.1992 je pokojni F. zaprosil M.K., da po njegovem diktatu sestavi listino, na podlagi katere naj po njegovi smrti vse premoženje prevzame Ma.P. K. je na list papirja zapisal to, kar je narekoval pok. F. - naj po njegovi smrti vse prevzame P. Dr.P. naj dobi parcelo po domače imenovano P. Listino so podpisali K., njegova mama in tožnik. Naslov darilna pogodba je dodal pisec K. Vsebina je napisana točno tako, kot je diktiral pokojni F. K. je vzel le osebne podatke. Napisana sta bila dva izvoda. Enega je vzel pokojni F., drugega P. Pisano je bilo v dveh izvodih in ne v kopiji. Sodišči sta ugotovili tudi razlog za sestavo listine: želja pokojnega F., ki naj bi rekel, da P. zanj skrbi. Pokojni F. je bil ob zapisu povsem priseben. Če bi imel pisec K. občutek, da je pijan, ne bi nikoli zapisal listine.

Po določilu 64. člena Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 do 40/94, ZD) lahko oporočitelj, ki zna pisati in brati, napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke. Za upoštevanje določene listine kot veljavne oporoke morajo biti izpolnjeni trije pogoji: (1) oporočitelj mora izjaviti svojo voljo v vsebini, ki jo je mogoče šteti za vsebino oporočnega razpolaganja s premoženjem, (2) oporočitelj mora hoteti narediti oporoko (animus testandi) in (3) izjava volje mora biti podana v obliki in okoliščinah, ki jih predvideva 64. člen ZD. V obravnavanem primeru so bili ti pogoji izpolnjeni. Pokojni F. je želel, da po njegovi smrti vse premoženje dobi (podeduje) tožnik in je to izjavil pred dvema pričama in podpisal listino, ki vsebuje njegovo - natančno tako - izjavo. Ugotovljeno je bilo, da sta priči podpisali listino z zapisano zapustnikovo voljo, kdo (tožnik) in kdaj (po njegovi smrti) naj dobi njegovo premoženje. Priči sta tako tudi razumeli vsebino listine, kar je bilo ugotovljeno v dokaznem postopku. Ni življenjsko pričakovati, da bo zapustnik izjavil svojo voljo npr.: "to je moja oporoka." Svojo oporočno voljo je mogoče izraziti z več različnimi besedami. V tem primeru je odločilna ugotovitev, da je pisec oporoke zapisal ".. tako, ko je to F. želel". Taka dejanska ugotovitev ne dopušča nobenega dvoma, da gre za (zavestno) oporočno razpolaganje, ki ga je zapisala tretja oseba, listino pa sta podpisali dve priči. Napačno trdi revizija, da je naslov listine odločilnega pomena za njeno veljavnost. Celo 64. člen ZD govori o "listini" in ne "o listini z naslovom oporoka." Gramatikalna razlaga, ki jo ponuja revizija, v tem primeru ni utemeljena. Ravno nasprotno: pripelje do istega rezultata, kot sta ga po dokaznem postopku sprejeli sodišči nižje stopnje.

Revizijsko sodišče je presodilo, da je bilo materialno pravo v tej zadevi pravilno uporabljeno, nasprotne revizijske trditve pa niso utemeljene. Zato je moralo revizijo proti odločitvi o glavnem zahtevku zavrniti (378. člen ZPP).

O zavrženju: Odločitev o pravdnih stroških je odločitev o stranski terjatvi. To je sklep, s katerim se postopek ne konča. Zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena (primerjaj pravno mnenje, sprejeto na občni seji VS RS dne 15.12.1998, objavljeno v Pravna mnenja 2/98, str. 4, oziroma II Ips 275/97). Revizijo zoper odločitev o pravdnih stroških je zato revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev revizijskih stroškov je zajeta v izreku o zavrnitvi revizije (165. člen ZPP). V odgovoru na revizijo stroški niso bili priglašeni.