Jedro

Napake, do katerih je prišlo pri prenosu podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v novo zbirko informacijskega sistema elektronske zemljiške knjige, se odpravljajo po določbah ZZK-1 o pomotnih vpisih (200. člen ZZK-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo pravdni postopek in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, zemljiškoknjižnemu oddelku.

2. Tako je odločilo po ugotovitvi, da tožnik zahteva odpravo pomotnega vpisa v zemljiški knjigi v smislu 200. člena ZZK-11. 3. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Navaja, da gre pri lastniških deležih v zemljiški knjigi sicer v evidentno računsko napako pri ulomkih, vendar je ta napaka v sami listini, ki je bila podlaga za vpis. Zato dvomi, da bi zemljiškoknjižno sodišče lahko odpravilo tako napako po uradni dolžnosti oziroma z uporabo 200. člena ZZK-1. Sodišče bi moralo izdati predlagano sodbo. Šele na tej podlagi bo zemljiškoknjižno sodišče lahko odpravilo pravilni vpis lastniških deležev. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, oziroma da se sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, kjer naj se odloči tudi o stroških postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje in podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka vložila tožbo zaradi ugotovitve, da je lastnica spornih nepremičnin do celote, pri čemer se je sklicevala na napačen vpis v zemljiški knjigi in na evidentno računsko napako pri prenosu deležev iz listin, ki so predmet komasacijskega postopka. V spisu so redni izpiski iz elektronske zemljiške knjige (priloga A6 do A9). Iz njih ni razviden pridobitni naslov, na podlagi katerih je tožnik vpisan kot solastnik obravnavanih nepremičnin, za katere trdi, da je njihov izključni lastnik. Iz zemljiškoknjižnega izpiska v prilogi A5 (za čas, ko je bila zemljiška knjiga vodena ročno) pa izhaja le, da je bil vložek št. 653, pri katerem so bile vpisane obravnavane parcele, izbrisan v letu 1970. Tako ni jasno, na podlagi česa je prišlo do napačnih vpisov deležev v zemljiško knjigo, ki jih zatrjuje tožeča stranka: ali na podlagi same listine, ki je bila podlaga za vpis (česar glede na predložene zemljiškoknjižne podatke in trditveno podlago tožeče stranke še ni mogoče preveriti), ali morda pri prenosu elektronskih podatkov po uveljavitvi ZZK-1C. Po določbi 96. člena ZZK-1C je moral namreč Center za informatiko do 1. 5. 2011 prenesti podatke o vseh vpisih iz informatizirane glavne knjige v novo zbirko informacijskega sistema elektronske zemljiške knjige. Sodna praksa je zavzela stališče, da se napake, do katerih pride pri teh prenosih, odpravljajo po določbah ZZK-1 o pomotnih vpisih (200. člen ZZK-1), ki se lahko začne bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog2. 6. Ob takih podatkih spisa in trditveni podlagi tožeče stranke, ki šele v pritožbi prvič pravi, da gre za napako v listini, ne pa tudi, v kateri, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in pritožniku v korist. Če se bo izkazalo, da ni šlo za pomoten vpis, kot za zdaj ocenjuje sodišče prve stopnje, pa bo moral tožnik uveljavljati morebitno neveljavnost vknjižbe z izbrisno tožbo in ne na način, kot je tožbeni zahtevek zastavil v obravnavanem postopku3. 7. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Odločitev sodišča je pravilna in ni obremenjena z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Zakon o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/2003 s spremembami. 2 Primerjaj: Velkavrh, J., v: Pregled novejše sodne prakse v zemljiškoknjižnih postopkih, Pravosodni bilten, 2015/1, stran 142. 3 Primerjaj VSK sklep CDn 490/2013 z dne 12. 11. 2013.