Jedro

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ni podan obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, ker tožnik v pravnomočno končanem postopku ni ravnal (procesno) skrbno glede novih dokazov.

Pravilen je tudi zaključek, da dejstvo, da je Specializirano državno tožilstvo zoper tožnika zavrglo kazensko ovadbo oziroma odstopilo od kazenskega pregona, ne predstavlja obnovitvenega razloga po 11. točki 394. člena ZPP, saj je sklep o zavrženju kazenske ovadbe le odločitev tožilstva in ne pravnomočna sodna odločba kazenskega sodišča, na katero bi bilo sodišče vezano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za obnovo postopka. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka v zvezi s predlogom za obnovo.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da gre okoliščino, da novih dokazov ni ponudil prej, pripisati njegovi neskrbnosti. Navaja, da je storil vse, da bi dokaze pridobil in jih priložil v spis že v postopku na prvi stopnji, saj je že 21. 8. 2020 na SDT podal prošnjo za vpogled v spis, vendar jo je višja državna tožilka v dopisu z dne 2. 9. 2020 zavrnila z razlogom, da bi vpogled v spis škodoval interesom predkazenskega postopka. Trdi, da je podano očitno nasprotje med odločitvijo tožilke, da kazensko ovadbo zavrže, in obrazložitvijo iz pravnomočne sodbe, da je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer imajo kršitve znake kaznivega dejanja. Vztraja, da dokazov, predlaganih v predlogu za obnovo postopka, ni mogel predlagati v prejšnjem postopku, saj zanje ni mogel vedeti, ker so bili v uradnem dokumentu, ki je bil osnova za postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, navedeni neresnični podatki, poleg tega pa niso bili priloženi uradni zaznamki opravljenih razgovorov z A. A., B. B., C. C. in D. D. Omenjene priče so v preiskavi izpovedale nasprotujoča si dejstva v primerjavi z dejstvi, ki izhajajo iz uradnega dokumenta. Nove ugotovitve na podlagi njihovih zaslišanj v preiskavi jasno izhajajo iz sklepa SDT o zavrženju kazenske ovadbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in uradnega preizkusa po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ter da je o predlogu za obnovo pravilno odločilo.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sodbe (sklepa) o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Ni šlo za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov, oziroma sodišče listinam in zapisnikom ni pripisalo drugačne vsebine od tiste, ki jo imajo v resnici. Poleg tega se prvostopenjski sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka lahko izpodbija le, če so bile kršitve storjene pri odločanju v postopku za obnovo. Tožnikovo uveljavljanje protispisnosti z navedbo, da med ugotovitvami tožilke v predkazenskem postopku in obrazložitvijo pravnomočne sodbe delovnega sodišča obstoji očitno nasprotje, je mogoče razumeti kot izražanje nestrinjanja z ugotovljenim dejanskim stanjem in pravnimi stališči sodišča prve stopnje v prvotnem postopku (sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), kar pa ne predstavlja pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka.

6. Tožnik neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za obnovo pravnomočno končanega postopka, v katerem je bila s sodbo Pd 36/2020 z dne 15. 1. 2021 v zvezi s sodbo Pdp 143/2021 z dne 7. 5. 2021 ugotovljena zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami) ter po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. V zvezi s prvim odpovednim razlogom so bili v obravnavanem primeru odločilni znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 50/12 s spremembami) in zlorabe osebnih podatkov po 143. členu KZ-1. 7. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodno odločbo, ki je dopustna le, če je vložena v predpisanem roku in če je izpolnjen vsaj eden od obnovitvenih razlogov, taksativno določenih v 394. členu ZPP. Tožnik v svojem predlogu najprej uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP, ki dopušča obnovo postopka, če izve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejše odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku, pri čemer je ta predlog po 6. točki prvega odstavka 396. člena ZPP mogoče vložiti v roku 30 dni od dneva, ko je stranka mogla sodišču navesti nova dejstva oziroma nova dokazila. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na drugi odstavek 395. člena ZPP, po katerem se sme zaradi okoliščin v 10. točki 394. člena ZPP dovoliti obnovo postopka le, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.

8. Tožnik si v pritožbi neuspešno prizadeva dokazati, da je šlo pri njegovih trditvah v predlogu za obnovo postopka za nove dokaze, ki jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče se namreč v celoti strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ni podan obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, ker tožnik v pravnomočno končanem postopku ni ravnal (procesno) skrbno glede novih dokazov. Pravilnosti zaključka o neskrbnosti pri zbiranju dokaznega procesnega gradiva ne omaje niti pritožbena navedba, da je tožnik storil vse, da bi te dokaze predložil v spis, pa je Specializirano državno tožilstvo zavrnilo njegovo prošnjo za vpogled v spis. To dejstvo namreč ni relevantno, saj kot novih dokazov v svojem predlogu za obnovo postopka ni uveljavljal listin iz tožilskega spisa (uradnih zaznamkov o opravljenih razgovorih s pričami), temveč zaslišanje prič oziroma njihove izpovedi. Tožniku se ne očita neskrbnost glede predložitve listinskih dokazov, marveč neskrbnost v zvezi s pričami, ki bi jih lahko predlagal, da se zaslišijo. Iz tega razloga je neutemeljeno tudi pritožbeno navajanje, da so se preiskovalci sklicevali zgolj na Dokument, ki je bil osnova za postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, niso pa predložili uradnih zaznamkov od A. A., B. B., C. C. in D. D. (ta je bil v pravnomočno končanem postopku zaslišan, zato ne gre za nov dokaz).

9. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da bi tožnik lahko za relevantnost prič, ki bi vedele izpovedati o tem, da naj bi tožnik naloge opravljal v skladu s 4. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Ur. l. RS, št. 15/13 s spremembami), ob ustrezni skrbnosti (iz)vedel že prej, za pričo C. C. celo iz določenih listinskih dokazov, predloženih v prejšnjem postopku, v katerih je bil naveden, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja, da zanj ni mogel vedeti. Priče A. A., E. E. in B. B. pa so bili tožnikovi kolegi policisti oziroma sodelavci, s katerimi je neposredno delal. Tako bi moral vedeti, da okoliščine o njegovih vpogledih v policijske evidence predstavljajo odločilno dejstvo in bi ob ustrezni procesni skrbnosti lahko predlagal zaslišanje A. A. in E. E., dežurnih policistov na policijski postaji v času, ko je opravil sporne vpoglede. To še posebej velja ob dejstvu, da je A. A. na njegovo zaprosilo preverjal osebo in motorno vozilo F. F., kar nenazadnje navaja sam tožnik v pritožbi. Prav tako bi lahko za pričo predlagal pomočnika komandirja B. B., ki je bil tožnikov namestnik in bi zato vedel izpovedati o načinu izvedbe poostrenih nadzorov ter o pravno relevantnem dejstvu, da podatke med nadzorom zbira tudi komandir policijske postaje, torej tožnik. Ker tega zaradi premajhne procesne skrbnosti ni storil, je na njegovi strani krivda, da teh dokazov ni predlagal pravočasno, torej še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.

10. Sodišče prve stopnje je o obnovi postopka odločalo tudi na podlagi 11. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, po kateri se lahko pravnomočno končan postopek na predlog stranke obnovi, če je prišlo do pravnomočne sodne odločbe kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, na podlagi katerega je že bilo odločeno v pravdnem postopku. Sodišče je v pravdnem postopku (in tudi v individualnem delovnem sporu glede na določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je Specializirano državno tožilstvo zoper tožnika zavrglo kazensko ovadbo oziroma odstopilo od kazenskega pregona, ne predstavlja obnovitvenega razloga po 11. točki 394. člena ZPP, saj je sklep o zavrženju kazenske ovadbe le odločitev tožilstva in ne pravnomočna sodna odločba kazenskega sodišča, na katero bi bilo sodišče vezano. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi s tem.

11. Sodišče prve stopnje je glede na vse navedeno predlog tožnika za obnovo postopka po 10. in 11. točki 394. člena ZPP utemeljeno zavrnilo. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožnik sam krije svoje stroške, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).