Jedro

Za razliko od pravdnega postopka kot predhodnega postopka, v katerem sodišče s sodno odločbo odloči o spornih pravicah in razmerjih strank ter o materialnopravnih upravičenjih oziroma dajatvenih zahtevkih strank, se v izvršilnem postopku terjatve iz že obstoječe sodne odločbe, izdane v pravdnem postopku, ki po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov, le prisilno izvršijo. Izvršilno sodišče ni (več) upravičeno presojati konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti sodne odločbe, na temelju katere je predlagana in dovoljena izvršba, temveč je vezano na rezultat predhodno kvalificiranega postopka, iz katerih izvira izvršilni naslov (načelo formalne legalitete).

Izrek

I. PZAZNAMEKritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, zavrnilo in dolžniku naložilo, da v osmih dneh upniku povrne nadaljnje izvršilne stroške v znesku 514,06 EUR.

2. Proti temu sklepu se dolžnik pravočasno pritožuje in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi, upniku pa naloži v plačilo stroške postopka. Enako kot v ugovoru trdi, da so bile v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (sodba Okrožnega sodišča v Mariboru III P 306/2015 z dne 24. 9. 2015), na podlagi katerega je sodišče v tem postopku dovolilo izvršbo, storjene bistvene kršitve določb postopka. Pravdno sodišče je namreč izdalo sodbo po stanju spisa, ne da bi nasprotujoče navedbe razjasnilo z izvedbo dokazov - zaslišanjem strank. Dolžnik z upnikom ni sklepal nikakršne posojilne pogodbe in mu ni bil izročen denar. Prav tako je bilo dolžniku onemogočeno sodelovanje v postopku, saj mu je nekdanja partnerka prikrivala vabila sodišča in sestavljala vloge v njegovem imenu. Ponavlja ugovorno trditev, da rok za pritožbo zoper sodbo zanj še vedno ni pretekel, saj mu le ta doslej še ni bila vročena. Dodaja še, da je upnika in bivšo partnerko kazensko ovadil zaradi ponareditve listine, na kateri sloni izrek sodbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za razliko od pravdnega postopka kot predhodnega postopka, v katerem sodišče s sodno odločbo odloči o spornih pravicah in razmerjih strank ter o materialnopravnih upravičenjih oziroma dajatvenih zahtevkih strank, se v izvršilnem postopku terjatve iz že obstoječe sodne odločbe, izdane v pravdnem postopku, ki po 1. točki drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) predstavlja izvršilni naslov, le prisilno izvršijo. Izvršilno sodišče ni (več) upravičeno presojati konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti sodne odločbe, na temelju katere je predlagana in dovoljena izvršba, temveč je vezano na rezultat predhodno kvalificiranega postopka, iz katerih izvira izvršilni naslov (načelo formalne legalitete). Terjatev, ki je ugotovljena v sodni odločbi, mora upoštevati in prisilno realizirati, vse dokler ni sodna odločba z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena, spremenjena ali odpravljena. Da je podan ta ugovorni razlog (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), pa dolžnik niti ne zatrjuje, niti to ne izhaja iz podatkov spisa.

5. Dolžnik z navedbami o procesnih kršitvah, storjenih v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, in očitki o materialnopravni nepravilnosti terjatve ugotovljene v izvršilnem naslovu, glede na vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov in prepoved ponovnega odločanja o zadevi, v ugovornem postopku ne more uspeti. Procesne kršitve in materialnopravno nepravilnost bi moral uveljavljati v samem pravdnem postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov oziroma po zaključku pravdnega postopka z rednimi pravnimi sredstvi. Z izrednimi pravnimi sredstvi pa bi moral doseči spremembo ali razveljavitev izvršilnega naslova, potem ko je ta postal pravnomočen. Iz navedenih razlogov je prvostopenjsko sodišče njegov ugovor v tem delu pravilno zavrnilo kot neutemeljen.

6. Utemeljeno je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tudi ugovorni razlog iz 3. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da dolžniku sodba ni bila vročena, zato le-ta še ni pravnomočna in izvršljiva ter je izvršba nedopustna. Iz potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti na sodbi (priloga A2), namreč izhaja ravno nasprotno, da je sodba postala pravnomočna in izvršljiva 16. 3. 2016, s čimer je pridobila kvaliteto izvršilnega naslova.(1) Ta izvršilno sodišče zavezuje, da terjatev ugotovljeno v njem prisilno izvrši. Dolžnik bo zatrjevanja v ugovoru in pritožbi, da mu sodba ni bila vročena, moral uveljavljati v posebnem postopku pred pravdnim sodiščem (2) in v njem doseči razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti (42. člen ZIZ). Šele takšna pravnomočna odločitev bo predstavljala ugovorni razlog, ki bo preprečeval izvršbo.

7. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor tudi v tem delu utemeljeno zavrnilo. Ker prav tako niso izkazane kršitve iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, in ker je sodišče materialno pravo pravilno uporabilo, kar prav tako pazi sodišče po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Po prvem odstavku 19. člena ZIZ je sodna odločba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti.

Op. št. (2) : Po 42. členu ZIZ neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal, torej sodišče oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji.