Jedro

Republiška volilna komisija ni pristojna za odločanje o ugovoru zaradi nepravilnosti na referendumu, ki ga razpiše svet krajevne skupnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je volilna komisija krajevne skupnosti zavrgla kot prepozen ugovor, ki sta ga pritožnik in B.K. vložila zaradi nepravilnosti pri izvedbi referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju na območju krajevne skupnosti, ki je bil dne 10.4.1994. V obrazložitvi odločbe se ugotavlja, da bi ugovor moral biti vložen neposredno na volilni komisiji krajevne skupnosti do 13.4.1994 do 24. ure, vložen pa je bil na Republiško volilno komisijo, ki je o tem ugovoru obvestila volilno komisijo krajevne skupnosti dne 14.4.1994. Pritožnik v pritožbi navaja, da je nerazumna odločitev Republiške volilne komisije, ki je ugovor odstopila v reševanje volilni komisiji krajevne skupnosti, ki je storila nepravilnosti, navedene v ugovoru. Meni, da bi o tem ugovoru morala odločiti Republiška volilna komisija, ki v svojem dopisu z dne 14.4.1994 o odstopu ugovora nepravilno razlaga veljavne predpise. Referendum je bil razpisan na podlagi prej veljavnega zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77 in 18/88). Ob spremembi zakonodaje pa se mora postopek zaključiti po predpisu, po katerem je bil začet. Navaja nepravilnosti, ki so bile pri izvedbi referenduma ter predlaga, da naj sodišče prouči vsebino njegovega ugovora z dne 13.4.1994, ugotovi da je izid referenduma neuspešen ter predlaga zamenjavo Republiške volilne komisije zaradi nestrokovnosti in neodgovornosti njenih funkcionarjev.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o razpisu referenduma v krajevni skupnosti je bil objavljen dne 1.4.1994 (Uradni list RS št. 17/94), izveden pa dne 10.4.1994. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94), ki je stopil v veljavo dne 2.4.1994, v 60. členu določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77 in 18/78). Ker novi zakon nima posebnih oziroma prehodnih določb, v katerih bi uredil izvedbo že razpisanega referenduma, sodišče meni, da je glede varstva pravic glasovanja potrebno uporabiti zakon, ki je veljal na dan, ko je bil referendum izveden - torej novi zakon.

Po določbi 56. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi se določbe tega zakona o postopku za izvedbo referenduma smiselno uporabljajo tudi za izvedbo referenduma v lokalni skupnosti, s tem, da postopek za izvedbo referenduma vodijo volilni organi, ki vodijo lokalne volitve. Po mnenju sodišča te zakonske določbe ni mogoče razlagati tako, kot jo razlaga pritožnik. Republiška volilna komisija skrbi za zakonitost izvedbe referenduma (39. člen) ter odloča o ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora (51. člen). Sodišče meni, da se ti določbi o pristojnosti Republiške volilne komisije nanašata le na referendum, ki ga razpiše državni zbor (5., 11., 12. in 26. člen citiranega zakona). Za zakonitost izvedbe referenduma v lokalni skupnosti skrbijo volilni organi v tej skupnosti. Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93) v 40. členu sicer daje tudi glede lokalnih volitev določene pristojnosti republiški volilni komisiji, vendar se nobena od teh pristojnosti ne nanaša na varstvo volilne pravice. Glede na to sodišče ocenjuje, da ni utemeljena pritožbena navedba, da bi o pritožnikovem ugovoru morala odločiti Republika volilna komisija.

Po določbi 55. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi se glede vprašanj postopka izvedbe referenduma, ki s tem zakonom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor. Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) v 2. odstavku 4. člena določa, da se vloga, ki je po tem zakonu vezana na rok, vlaga neposredno pri pristojnem organu. To pomeni, da mora organ, ki je pristojen odločiti o ugovoru, ta ugovor tudi prejeti v 3 dnevnem zakonskem roku, sicer ni pravočasen.

Sodišče ugotavlja, da je pritožnik ugovor poslal Republiški volilni komisiji, ki ni bila pristojna za odločitev o tem ugovoru. Ugovor je bil poslan dne 13.4.1994 ob 23. uri s priporočeno poštno pošiljko. Republiška volilna komisija je ta ugovor prejela 14.4.1994 ob 10.15 uri - torej že po poteku roka, v katerem bi moral pristojni organ prejeti ugovor, da bi se lahko štel kot pravočasen. Ker gre za prepozen ugovor, se sodišče ni spuščalo v presojo ostalih pristožbenih navedb.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. odstavka 53. člena o referendumu in ljudski iniciativi v zvezi z 2. odstavkom 42. člena zakona o upravnih sporih pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).