Jedro

Odločitev o vključitvi v ustrezen CUDV ni prepuščena volji posameznega starša. Zakon določa obvezno vključitev otrok v izobraževanje, zato se v teh primerih ne postavlja vprašanje, ali starš poda ali ne poda soglasje za vključitev v določen CUDV, za kar se zavzemajo pritožniki, saj so starši dolžni vključiti otroka v CUDV, kot sledi iz odločbe oziroma kot jim nalaga odločba. Sodišče v nepravdnem postopku zato v konkretnem primeru ni imelo podlage, da odloča o nadomestitvi soglasja očeta za premestitev mladoletne A. A. v CUDV, ker so starši dolžni deklico vpisati v tisti CUDV, ki je določen v odločbi ZRSŠ. Če se starši odločbe ne bi držali, zakon CUDV usmerja na obvestilo Inšpektoratu za šolstvo, torej na postopek o prekršku.

Starši lahko sami odločajo o vseh vprašanjih v zvezi z otroci, vendar na način, da skrbijo za korist otroka. Varstvo otrokovih koristi pomeni med drugim skrb za otrokovo življenje in zdravje, vzgojo, varstvo in nego otroka, pa tudi nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje, zastopanje in preživljanje ter upravljanje njegovega premoženja. Država izvede ukrepe za varstvo koristi otroka le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo ali je ne izvajajo v korist otroka. Kadar na predlog upravičenega predlagatelja ali pa po uradni dolžnosti sodišče ugotovi, da je otrok zaradi ravnanja staršev ogrožen, ker je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, ki se kaže lahko na telesnem ali duševnem zdravju ali pa razvoju otroka, izreče ukrep za zaščito otroka trajnejše narave, s katerim poseže v starševsko skrb, da bi glede na stopnjo in način ogroženosti otroka zavaroval njegove koristi.

Izrek

I.Pritožbi drugega nasprotnega udeleženca se ugodi, sklep se v izpodbijani I. in II. točki izreka razveljavi in se predlog za nadomestitev soglasja nasprotnega udeleženca A. A. in predlog za izdajo začasne odredbe, da se mld. B. A. od 1. 9. 2023 dalje vključi v CUDV, zavržeta.

II.Pritožbi predlagatelja in prve nasprotne udeleženke zoper prvi in tretji odstavek III. točke izreka se ugodi, sklep se v tem obsegu razveljavi in v razveljavljenem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III.Pritožba predlagatelja in prve nasprotne udeleženke zoper drugi odstavek III. točke izreka se zavrneta in se v tem delu izpodbijani sklep potrdi.

IV.Pritožbama predlagatelja in nasprotnih udeležencev zoper V. točko izreka se ugodi in se sklep v izpodbijani V. točki izreka razveljavi.

V.Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.V II. točki izpodbijanega sklepa je sodišče ugodilo predlogu centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) tako, da je nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca A. A., da se hči B. A. vključi v celodnevno varstvo Centra za usposabljanje, delo in varstvo (v nadaljevanju CUDV) ... v ... V I. točki izreka je sodišče zavrnilo ugovor drugega nasprotnega udeleženca zoper izdano začasno odredbo, ki je bila po vsebini enaka kot odločitev v II. točki izreka. V drugem odstavku III. točke izreka je sodišče zavrnilo predlog predlagatelja, za omejitev starševske skrbi drugemu nasprotnemu udeležencu glede zastopanja hčerke B. A., povezanega z zdravstveno obravnavo ter bivanjem in šolanjem v ustreznem zavodu. V prvem in tretjem odstavku III. točke je sodišče zavrnilo predlog CSD za omejitev starševske skrbi drugemu nasprotnemu udeležencu na način, da CSD izvaja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi. CSD bi spremljal in preverjal sodelovanje očeta v programu Trening socialnih veščin v Društvu za nenasilno komunikacijo preko pisnih poročil najmanj dvakrat letno in preko mesečnih razgovorov na Centru za socialno delo. V V. točki izreka je sklenilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2.Odločitev sodišča v delu, kjer je predlogu predlagatelja ugodilo (I., II.) ter v V. točki izreka s pritožbo izpodbija drugi nasprotni udeleženec. Kot bistveno izpostavlja, da je mld. B. A. deklica s posebnimi potrebami, zato v primeru vključitve v CUDV pravno podlago predstavlja Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju ZUOPP-1). Zavod Republike Slovenije za šolstvo z odločbo določi najustreznejši vzgojno-izobraževalni zavod, ki izpolnjuje pogoje. Če se starši ne strinjajo s predlaganim vzgojno-izobraževalnim zavodom in ni mogoče uskladiti pričakovanj staršev z obstoječo mrežo vzgojno-izobraževalnih zavodov, vključi otroka v najbližji vzgojno-izobraževalni zavod, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje odločbe o usmeritvi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Vključitev v vzgojno-izobraževalni zavod torej ni vezana na soglasje staršev, zato tudi ni potrebe po postopku, ki bi razreševal nesoglasja med starši. Upravni postopek, ki poteka na podlagi določil ZUOPP-1, ima določilo, kako ravnati v primeru, ko se starši ne strinjajo s predlaganim vzgojno-izobraževalnim zavodom. Izpostavlja, da sta na Upravnem sodišču Republike Slovenije v teku dva upravna spora v zvezi z vključitvijo mld. B. A. v CUDV.

3.Odločitev v zavrnilnem delu (III. točka izreka) in odločitev o stroških postopka (V. točka izreka) izpodbijata predlagatelj in prva nasprotna udeleženka. Prva nasprotna udeleženka kot bistveno izpostavlja, da oče izvaja pritiske nad sinom C. A. tako, da ga kliče po telefonu in čaka pred stolpnico ter mu kaže elektronsko pošto oziroma korespondenco z materjo, zapisnike obravnav na sodišču in CSD in s tem spravlja C. A. v nepredstavljivo stisko. Nanj kriči, ga sili v pisanje različnih sporočil in mu ne dovoljuje, da bi se vključil v prostočasne aktivnosti, ki očetu niso všeč. Tudi preživnine ne plačuje prostovoljno, ampak na podlagi izdanih sklepov o izvršbi, kar je ena od oblik ekonomskega nasilja, ki ga izvaja nad materjo. Oče sili C. A., da piše razna sporočila, ki bi bila v očetovo korist, čeprav niso skladna z resnično in pravo voljo C. A. Sodišče je prezrlo izpovedbo strokovne delavke CSD E. E., da je C. A. v decembru 2024 v pogovoru jasno povedal, da ga je strah očetovih odzivov in da se mu zaradi tega ne upa nasprotovati, ker oče nanj vpije ali pa ga ignorira. Tudi v šoli so že zaznali poslabšanje dečkovega razpoloženja. C. A. se boji sodelovati z podpornimi strokovnjaki, ker njegove izjave niso varne pred očetovim vpogledom v dokumentacijo, ki ga nato zaslišuje in izvaja nanj pritiske. Zato deček ni želel sodelovati na obravnavi pri klinični psihologinji, saj se ni počutil varnega, ker je oče zahteval vse zapise srečanj o pogovorih s psihologinjo.

4.Iz obrazložitve pritožbe predlagatelja sledi, da sodišče pri odločitvi ni upoštevalo ocene ogroženosti, ki jo je predlagatelj izdelal 17. 1. 2025. Otroka sta v rokah očeta sredstvo za izkazovanje lastne moči in ohranjanje nadzora nad materjo tudi po prekinitvi partnerske zveze. Oče materina sporočila, ki se nanašajo na urejanje zadev v zvezi z življenjem skupnih otrok ignorira, potem pa v zadnjem trenutku mater postavi pred dejstvo in izsili odločitev, ki ustreza njemu, ne oziraje se na potrebe matere in želje otrok. Sodišče je povsem prezrlo, da se C. A. očetu boji povedati, kaj si želi zaradi njegovih burnih odzivov z vpitjem ali pa z molčanjem in ignoranco. Oče izvaja pritiske na C. A. tudi tako, da ga sooča z vsebino zapisnikov na sodišču ali CSD, kar dečka dodatno spravlja v stisko. C. A. je prisiljen zanikati svoje občutke, ker mu oče ves čas sporoča, da njegove želje in interesi niso pomembni, kar vse dečka ogroža v njegovem psihosocialnem razvoju. Oče jasno kaže, da od njega pričakuje ravnanje, ki bo zadovoljevalo očetova prepričanja, strah pred očetovimi izbruhi jeze ali pred ignoranco oziroma zavrnitvijo očeta pa je tako velik, da se tudi zagovorniku ne upa več povedati, kakšne so njegove želje. Zato je v hudi stiski in išče strategije, kako se ne bi zameril nobenemu od staršev, poskuša urejati odnose med njima, kar pa močno vpliva na njegov psihosocialni razvoj, saj je vendar otrok. Zaradi nasilja, ki ga oče izvaja nad sinom, ga je potrebno vključiti v ustrezno obliko strokovne obravnave, kar je podrobneje opredeljeno v načrtu pomoči družini in otrokoma z dne 13. 1. 2025. Očeta je potrebno vključiti v Društvo za nenasilno komunikacijo, v program Trening socialnih veščin z namenom, da oče doseže spremembo v načinu funkcioniranja in prepoznavanja potreb otrok in zmanjša dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdrav psihofizičen razvoj tako deklice kot sina in doseže konstruktivno sodelovanje z materjo otrok pri izvajanju starševske skrbi. Ker je bil oče že napoten s strani predlagatelja v ustrezne oblike pomoči, ki jih ni sprejel, je slednje mogoče doseči le z izrekom ukrepa trajnejšega značaja.

5.Pritožba drugega nasprotnega udeleženca je delno utemeljena. Pritožba predlagatelja in prve nasprotne udeleženke sta delno utemeljeni.

O nadomestitvi soglasja nasprotnega udeleženca, da se mladoletna hči vključi v CUDV

6.V tem postopku ni spora o okoliščini, da je mladoletna B. A., hči nasprotnih udeležencev, deklica s posebnimi potrebami v smislu določila 2. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju ZUOPP-1). Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu z ZUOPP-1.

7.Otroci in mladostniki z zmerno, težjo ali težko duševno motnjo v duševnem razvoju se vključijo v izobraževanje na podlagi odločbe o usmeritvi Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Vsak učenec ima svoj individualiziran osebni vzgojni izobraževalni načrt, pri načrtovanju in izvajanju pa sodeluje skupina strokovnjakov, poleg specialnih pedagogov še zdravstveni delavci, socialni delavci, psihologi, starši oziroma skrbniki. Učenec je lahko z odločbo usmerjen v namestitev v centru ali pa prihaja dnevno. Usmerjenje je namenjeno otrokom s posebnimi potrebami, ki za uspešno vključevanje v proces vzgoje in izobraževanja potrebujejo ustrezne programe vzgoje in izobraževanja ter zagotovitev različnih načinov oblik pomoči.

8.Postopek usmerjanja poteka na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljevanju ZRSŠ) v oddelku za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju oddelek). Na podlagi strokovnega mnenja, ki ga izdela za vsakega mladostnika posebej postavljena strokovna komisija (psiholog, specialni in rehabilitacijski pedagog, zdravnik, lahko tudi socialni pedagog, logoped in podobno), svetovalec ZRSŠ pri ustreznih vzgojno-izobraževalnih institucijah preveri izpolnjevanje pogojev in izda odločbo o usmeritvi. V odločbi je določeno, v kateri vzgojno-izobraževalno institucijo bo otrok vključen, kateri vzgojno- izobraževalni program je zanj najprimernejši, koliko in katera dodatna strokovna pomoč otroku pripada, pripomočki in prilagoditve, ki naj jih institucija pri vzgoji in izobraževanju otroka upošteva in ostale posebne pravice, ki otroku pripadajo v skladu z zakonodajo.

9.Otrok s posebnimi potrebami torej v postopku usmerjanja pridobi dva dokumenta, strokovno mnenje in odločbo o usmeritvi. Kadar se starši z odločbo o usmeritvi otroka ne strinjajo, lahko skladno z 32. členom ZUOPP-1 zoper odločbo vložijo pritožbo, o kateri odloča minister. V primeru, ko se po dokončnosti odločbe o usmeritvi spremenijo okoliščine, ki vplivajo na ustreznost usmeritve otroka, lahko starši, socialni varstveni zavod ali CSD vložijo zahtevo za spremembo usmeritve in v predlogu navedejo dejstva in dokaze, na katere opirajo svojo zahtevo in utemeljijo korist, ki bi jo otrok imel s spremembo usmeritve.

10.Iz določila 34. člena ZUOPP-1 sledi, da so starši otroka s posebnimi potrebami dolžni vključiti v šolo oziroma zavod v skladu z dokončno odločbo o usmeritvi v roku 15-tih dni od njene dokončnosti. Šola oziroma zavod, v katerega mora biti otrok vključen, pa mora otroka s posebnimi potrebami vključiti. Če starši v roku, kot je določen v odločbi ZRSŠ, otroka ne vključijo v ustrezni vzgojno-izobraževalni zavod, mora slednji obvestiti inšpektorja, pristojnega za šolstvo, in center za socialno delo.

11.Odločitev o vključitvi v ustrezen CUDV torej ni prepuščena volji posameznega starša. Zakon določa obvezno vključitev otrok v izobraževanje, zato se v teh primerih ne postavlja vprašanje, ali starš poda ali ne poda soglasje za vključitev v določen CUDV, za kar se zavzemajo pritožniki, saj so starši dolžni vključiti otroka v CUDV, kot sledi iz odločbe oziroma kot jim nalaga odločba. Sodišče v nepravdnem postopku zato v konkretnem primeru ni imelo podlage, da odloča o nadomestitvi soglasja očeta za premestitev mladoletne B. A. v CUDV, ker so starši dolžni deklico vpisati v tisti CUDV, ki je določen v odločbi ZRSŠ. Če se starši odločbe ne bi držali, zakon CUDV usmerja na obvestilo Inšpektoratu za šolstvo, torej na postopek o prekršku.

12.Zato je sodišče druge stopnje pritožbi drugega nasprotnega udeleženca ugodilo in sklep sodišča v izpodbijani I. in II. točki izreka razveljavilo ter predlog za nadomestitev soglasja drugega nasprotnega udeleženca za nastanitev B. A. v CUDV s predlogom za izdajo začasne odredbe, zavrglo (3. točka 365. člena ZPP).

O zavrnitvi predloga za omejitev starševske skrbi

13.Starši lahko sami odločajo o vseh vprašanjih v zvezi z otroci, vendar na način, da skrbijo za korist otroka. Varstvo otrokovih koristi pomeni med drugim skrb za otrokovo življenje in zdravje, vzgojo, varstvo in nego otroka, pa tudi nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje, zastopanje in preživljanje ter upravljanje njegovega premoženja. Država izvede ukrepe za varstvo koristi otroka le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo ali je ne izvajajo v korist otroka. Kadar na predlog upravičenega predlagatelja ali pa po uradni dolžnosti sodišče ugotovi, da je otrok zaradi ravnanja staršev ogrožen, ker je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, ki se kaže lahko na telesnem ali duševnem zdravju ali pa razvoju otroka, izreče ukrep za zaščito otroka trajnejše narave, s katerim poseže v starševsko skrb, da bi glede na stopnjo in način ogroženosti otroka zavaroval njegove koristi. Predhodno pridobi otrokovo mnenje.

14.Pred odločitvijo sodišča o ukrepu trajnejšega značaja CSD izdela načrt pomoči družini in otroku (družinska terapija in podobno). V konkretnem primeru je izrek ukrepa predlagal CSD, ki je v predlogu navedel, kako naj se izvede in kako bo preverjal izvajanje. Predlagal je najblažjega od ukrepov in sicer omejitev starševske skrbi tako, da sodišču CSD naloži, da izvaja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi drugega nasprotnega udeleženca (očeta), očetu svetuje, ga opozarja in mu pomaga, da izboljša kakovost varstva in vzgoje svojih otrok.

15.Ukrep lahko traja največ eno leto, sodišče pa v odločbi določi, v kakšnih intervalih tedensko ali mesečno naj CSD izvaja nadzor in sodišču pošilja poročila.

16.Sodišče je predlog za omejitev starševske skrbi zavrnilo, ker v očetovem obnašanju ni zaznalo ravnanj, ki bi otroka ogrožala. Poleg tega bo C. A. v mesecu oktobru dopolnil 15 let in bo v sodnem postopku lahko sodeloval tudi sam, če se mu bo to zdelo potrebno. In končno je predlog za izrek ukrepa zavrnilo, ker je med nasprotnima udeležencema v teku postopek o spremembi odločitve o varstvu in vzgoji otrok, kjer je že bil postavljen sodni izvedenec, ki bo odgovoril na vprašanje, ali očetovo obnašanje negativno vpliva na otroka.

17.Predlagatelj in prva nasprotna udeleženka v pritožbi utemeljeno izpostavljata, da je sodišče v obrazložitvi zavrnitve predloga selektivno obravnavalo navedbe predlagatelja in se do številnih pravnorelevantnih navedb, za katere je predložil tudi dokaze, v obrazložitvi odločbe ni opredelilo. Sodišče je v celoti ignoriralo navedbe predlagatelja, ki jih je podkrepil z dokazi, da je dečka strah pred izbruhi očetove jeze ali pa po drugi strani pred ignoranco in zavrnitvijo, da oče nanj izvaja pritiske tako, da ga sooča z vsebino zapisnikov na sodišču ali na CSD, kar sina spravlja v stisko, zato se niti zagovorniku ni upal povedati, kakšne so njegove želje in je zaradi strahu pred očetom opustil obravnavo pri psihologu. S selektivnim obravnavanjem navedb in dokazov je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že zato je potrebno pritožbi predlagatelja in prve nasprotne udeleženke v tem delu ugoditi in sklep v izpodbijanem prvem in tretjem odstavku III. točke izreka razveljaviti in v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do vseh navedb o psihičnem nasilju, ki naj bi ga izvajal oče, in po ustrezno izvedenem dokaznem postopku tudi s sodelovanjem sina C. A. ponovno odločiti o utemeljenosti predloga za izrek ukrepa trajnejšega značaja v delu, ki se nanaša na psihično nasilje, ki ga domnevno izvaja oče, kadar želi uveljaviti svoje interese.

18.Sprejema pa pritožbeno sodišče zaključek sodišča prve stopnje, da navedbe in predloženi dokazi ne dajejo podlage za zaključek, da bi bilo potrebno očetu - drugemu nasprotnemu udeležencu omejiti starševsko skrb v zvezi z mladoletno B. A. glede zastopanja, povezanega z zdravstveno obravnavo ter bivanjem in šolanjem v ustreznem zavodu. Navedbe prve nasprotne udeleženke, da oče z institucijami, ki obravnavajo hčerko, ne sodeluje konstruktivno, da vedno išče napake in je konfliktno naravnan, so pavšalne in zato neutemeljene. Zato predlog v delu, ki se nanaša na omejitev starševske skrbi, kot je opisan v drugem odstavku III. točke izreka, ni utemeljen in je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno zavrnjen (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Zato je potrebno pritožbi predlagateljice in prve nasprotne udeleženke v tem delu zavrniti in sklep v izpodbijanem drugem odstavku III. točke izreka potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

O stroških postopka

19.O stroških postopka odloča sodišče po prostem preudarku. V pritožbenem postopku je sodišče delno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, delno pa odločitev razveljavilo, zato je posledično razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka na prvi stopnji v V. točki izreka, o katerih bo odločilo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku v končni odločbi (165. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

20.O stroških pritožbenega postopka bo odločeno v končni odločbi (165. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) - ZUOPP-1 - člen 2, 32, 34 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 151, 154, 170, 171

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.