1. 4. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Antonije Moljk Širca, Logatec, na seji 1. aprila 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Logatec (Logaške novice, Uradne objave št. 5/21 – uradno prečiščeno besedilo), kolikor zemljišči s parcelnima številkama 1590/12 in 1590/19, obe k. o. Žibrše, po namenski rabi uvršča v območje gozdnih zemljišč in kolikor v Prilogi 1 ne določa podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev za enoto urejanja prostora ZI-80, se zavrže.

2.Pobudnica sama nosi svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija 4. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec (OPN SD 8) (Logaške novice, Uradne objave, št. 10/20 – v nadaljevanju Odlok/20), kolikor ta ne določa podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev za enoto urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) ZI-80, kot so bili med postopkom priprave določeni v predlogu Odloka/20. Navaja, da je bila leta 2017 dana pobuda za spremembo namenske rabe nepremičnine s parcelno številko 1590/12, k. o. Žibrše, na kateri stoji legalno zgrajena stavba, ki jo pobudničina družina oddaja v najem turistom in katere izključna lastnica je zdaj pobudnica, ter nepremičnine s parcelno številko 1590/19, k. o. Žibrše, katere solastnica je zdaj pobudnica, iz gozdnih v stavbni zemljišči (oziroma v zemljišči razpršene poselitve) ter za določitev prostorskih izvedbenih pogojev, ki bi na zemljišču s parcelno številko 1590/19, k. o. Žibrše dopuščali gradnjo dodatnega turističnega objekta za kratkotrajno nastanitev. Pobuda naj bi bila vključena v postopek sprejemanja sprememb občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN) vse do faze priprave predloga Odloka/20. V tej fazi, ko naj bi ne bilo več dvomov o strokovni pravilnosti in zakonitosti podane pobude, da se zemljišče pobudnice s parcelno številko 1590/19, k. o. Žibrše, spremeni v zazidljivo, naj bi pobudničina družina – pred uveljavitvijo Odloka – pričela z gradnjo objekta za kratkotrajno nastanitev. Tik pred sprejetjem Odloka/20 naj bi bil njegov 4. člena, ki se je nanašal na EUP ZI-80, na podlagi amandmaja, vloženega na sami seji občinskega sveta, črtan. Pobudnica trdi, da je bila zato neenako obravnavana v primerjavi z drugimi črnograditelji, katerih pobude naj bi bile vključene v Odlok/20. Občina Logatec (v nadaljevanju Občina) naj bi pri pripravi Odloka/20 s svojim ravnanjem kršila temeljna načela prostorskega načrtovanja ter zakonske določbe Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – ZPNačrt). Pobudnica Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi 4. člen Odloka/20 in Občini naloži, naj v roku 30 dni sprejme odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o OPN Občine Logatec, ki bo vseboval tudi določbo o prostorskih izvedbenih pogojev za EUP ZI-80, kot jo je vseboval predlog Odloka/20, ter Občini naloži tudi stroške postopka.

2.Pobudnica svoj pravni interes utemeljuje s tem, da naj bi 4. člen Odloka/20 določal pravni temelj za določitev njenih pravic, saj bi bila v primeru, če amandma ne bi bil izglasovan, njenima zemljiščema spremenjena namenska raba iz gozdnih v zazidljivi zemljišči, v okviru prostorskih izvedbenih pogojev pa bi bila dopustna gradnja objekta za kratkotrajno nastanitev. Na ta način bi se po pobudničinih navedbah (i) saniralo pravno stanje zemljišča s parcelno številko 1590/12, k. o. Žibrše, na katerem stoji legalno zgrajena stavba, ter (ii) omogočila legalizacija objekta, zgrajenega na zemljišču s parcelno številko 1590/19, k. o. Žibrše. Pobudnica navaja, da ji je bilo z odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor naloženo, da nelegalno gradnjo odstrani najkasneje do 6. 7. 2021, s sklepom o izvršbi pa naj bi bil rok za odstranitev podaljšan do 12. 7. 2022. Če z legalizacijo ne bo uspela in bo treba objekt porušiti, pobudnica škodo ocenjuje na 200.000,00 EUR.

B.

3.Pobudnica trdi, da izpodbija 4. člen Odloka/20, kolikor ta ne določa dopolnitve Priloge 1 Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Logatec (v nadaljevanju Odlok), tako da bi bili v njej določeni podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP ZI-80, ki bi dopuščali gradnjo objekta za kratkotrajno nastanitev. Vendar pa iz njenih navedb v pobudi izhaja, da izpodbija Odlok tudi v delu, kolikor zemljišči s parcelnima številkama 1590/12 in 1590/19, obe k. o. Žibrše, po namenski rabi še vedno uvršča v območje gozdnih zemljišč. Ustavno sodišče je zato štelo, da pobudnica Odlok izpodbija v celotnem tem obsegu.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Iz ustavnosodne presoje izhaja, da so OPN, ki določajo oziroma spreminjajo namensko rabo zemljišč, splošni akti, ki lahko učinkujejo na položaj lastnikov teh zemljišč na način, da neposredno posegajo v njihove pravice ali v njihov pravni položaj. Ustavno sodišče je že sprejelo stališča, da na pobudnikov pravni položaj neposredno učinkuje sprememba namenske rabe zemljišč iz zazidljivih v nezazidljiva, iz gozda v gozd s posebnim namenom, iz stavbnih zemljišč, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, v park (zelene površine) ter iz zemljišč, namenjenih za stanovanjsko-kmetijsko-poslovno rabo, v kmetijska zemljišča.[1] Ustavno sodišče pri presoji, ali OPN neposredno učinkuje na pravice ali pravni položaj pobudnika, presoja konkretne okoliščine primera.[2] Zgolj lastninska pravica na nepremičnini z območja izpodbijanega prostorskega akta za izkaz pravnega interesa za presojo njegove ustavnosti in zakonitosti ne zadošča.[3]

6.V obravnavanem primeru pobudnica oporeka temu, da Občina v Odlok ni vključila pobude za spremembo namenske rabe njenih zemljišč iz gozdnih zemljišč v zemljišči razpršene poselitve in za določitev podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev za ZI-80, ki bi na zemljišču s parcelno številko 1590/19, k. o. Žibrše, dopuščali gradnjo objekta za kratkotrajno nastanitev. Pobudnica je lastnica zemljišč s parcelnima številkama 1590/12 in 1590/19, obe k. o. Žibrše, ki sta z Odlokom v izpodbijanem delu po namenski rabi uvrščeni v območje gozdnih zemljišč. Glede na 67. člen Odloka, ki določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo na območjih gozdnih zemljišč, gradnja na pobudničinih zemljiščih ni dopustna.

7.Vendar pa je treba upoštevati, da na obeh zemljiščih stojita stavbi. Člen 72 Odloka z naslovom "Stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih" določa, da so na obstoječih zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje dopustne določene vrste gradenj in posegov (tretji do peti odstavek navedenega člena), v skladu s tam predpisanimi pogoji. Dopustne so tudi rekonstrukcije objektov in gradnje novih objektov na mestu prej odstranjenih objektov (prva in druga alineja tretjega odstavka navedenega člena), za kar pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da gradnja neposredno na podlagi prostorskih aktov načeloma ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na podlagi navedenega predpisa odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.

8.Po navedbah pobudnice sicer za stavbo na zemljišču s parcelno številko 1590/19, k. o. Žibrše, gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, temveč gre za nelegalen objekt. Zgoraj navedena ureditev dopustnih gradenj po 72. členu Odloka velja samo za gradnje na tistih obstoječih objektih razpršene gradnje, ki so zgrajene zakonito. Vendar pa, kot navaja v pobudi, želi pobudnica navedeni objekt legalizirati. O tem pa prav tako odloči pristojni organ v postopku legalizacije s posamičnim in konkretnim upravnim aktom.

9.Glede na navedeno Odlok v izpodbijanem delu ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen in konkreten upravni akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (1. točka izreka).

10.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej in primerjaj odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-6/17 z dne 20. 6. 2019 (Uradni list RS, št. 46/19, in OdlUS XXIV, 9), 24. točka obrazložitve, št. U-I-139/15 z dne 23. 4. 2020 (Uradni list RS, št. 74/20, in OdlUS XXV, 6), 13. točka obrazložitve, št. U-I-151/15 z dne 4. 6. 2020 (Uradni list RS, 90/20, in OdlUS XXV, 11), 12. in 13. točka obrazložitve, ter št. U-I-144/17 z dne 3. 6. 2021 (Uradni list RS, št. 95/21), 8. in 9. točka obrazložitve.

[2]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-84/17 z dne 21. 10. 2021.

[3]Primerjaj na primer sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-84/17 in št. U-I-496/18 z dne 17. 2. 2021.

[4]Člen 72 Odloka se glasi: "(1) Objekti razpršene gradnje so zakonito zgrajeni objekti na zemljiščih, ki v prostorskem aktu niso opredeljena kot stavbna zemljišča. Prikazani so v katastru stavb na karti namenske rabe, njihova legalnost pa se izkazuje z gradbenim oziroma uporabnim dovoljenjem. (2) Če obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni vrisan v katastru stavb, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte. (3) Na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje so dopustni: - rekonstrukcija objektov, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja – SK (FZ, DZP in FI se ne upoštevajo), - gradnja novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta, kjer je lahko novi objekt do 20 % BTP večji od odstranjenega, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja – SK (FZ, DZP in FI se ne upoštevajo), - dozidava obstoječega objekta do 20% BTP osnovnega objekta, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja – SK (FZ, DZP in FI se ne upoštevajo), - nadzidava obstoječega objekta, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja – SK (FZ, DZP in FI se ne upoštevajo), vendar le za eno etažo, - vzdrževanje objektov, - odstranitev objektov, (4) Gradnje iz tretjega odstavka tega člena so dopustne samo kot enkratni poseg na posamičnih obstoječih objektih razpršene gradnje. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma mu povečati BTP z rekonstrukcijo. (5) Enostavne in nezahtevne objekte je dopustno graditi le ob obstoječih objektih, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja – SK (FZ, DZP in FI se ne upoštevajo). Razdalja med obstoječim in novozgrajenim objektom je lahko največ 20 m (meri se najkrajšo razdaljo med fasadama). Ob obstoječem objektu se lahko zgradi največ en objekt iste vrste ali več objektov različnih vrst, vendar ne več kot tri. Ti objekti so lahko priključeni na obstoječe infrastrukturne priključke, novi priključki pa niso dovoljeni."

[5]Glej in primerjaj odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-6/17 z dne 20. 6. 2019 (Uradni list RS, št. 46/19, in OdlUS XXIV, 9), 24. točka obrazložitve, št. U-I-139/15 z dne 23. 4. 2020 (Uradni list RS, št. 74/20, in OdlUS XXV, 6), 13. točka obrazložitve, št. U-I-151/15 z dne 4. 6. 2020 (Uradni list RS, 90/20, in OdlUS XXV, 11), 12. in 13. točka obrazložitve, ter št. U-I-144/17 z dne 3. 6. 2021 (Uradni list RS, št. 95/21), 8. in 9. točka obrazložitve.

[6]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-84/17 z dne 21. 10. 2021.

[7]Primerjaj na primer sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-84/17 in št. U-I-496/18 z dne 17. 2. 2021.

[8]Člen 72 Odloka se glasi: "(1) Objekti razpršene gradnje so zakonito zgrajeni objekti na zemljiščih, ki v prostorskem aktu niso opredeljena kot stavbna zemljišča. Prikazani so v katastru stavb na karti namenske rabe, njihova legalnost pa se izkazuje z gradbenim oziroma uporabnim dovoljenjem. (2) Če obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni vrisan v katastru stavb, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte. (3) Na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje so dopustni: - rekonstrukcija objektov, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja – SK (FZ, DZP in FI se ne upoštevajo), - gradnja novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta, kjer je lahko novi objekt do 20 % BTP večji od odstranjenega, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja – SK (FZ, DZP in FI se ne upoštevajo), - dozidava obstoječega objekta do 20% BTP osnovnega objekta, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja – SK (FZ, DZP in FI se ne upoštevajo), - nadzidava obstoječega objekta, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja – SK (FZ, DZP in FI se ne upoštevajo), vendar le za eno etažo, - vzdrževanje objektov, - odstranitev objektov, (4) Gradnje iz tretjega odstavka tega člena so dopustne samo kot enkratni poseg na posamičnih obstoječih objektih razpršene gradnje. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma mu povečati BTP z rekonstrukcijo. (5) Enostavne in nezahtevne objekte je dopustno graditi le ob obstoječih objektih, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja – SK (FZ, DZP in FI se ne upoštevajo). Razdalja med obstoječim in novozgrajenim objektom je lahko največ 20 m (meri se najkrajšo razdaljo med fasadama). Ob obstoječem objektu se lahko zgradi največ en objekt iste vrste ali več objektov različnih vrst, vendar ne več kot tri. Ti objekti so lahko priključeni na obstoječe infrastrukturne priključke, novi priključki pa niso dovoljeni."

[5]V skladu s 4. členom Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20 – v nadaljevanju GZ), ki se uporablja še do začetka uporabe Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 – v nadaljevanju GZ-1), je za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta treba imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje. GZ-1, ki se bo začel uporabljati 1. 6. 2022, gradnjo z gradbenim dovoljenjem ureja v 5. členu.

[6]Glej na primer sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-84/17 in št. U-I-496/18.

[7]Točka 18 prvega odstavka 3. člena GZ.

[8]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-84/17.