Jedro

Nasprotje med izrekom in obrazložitvijo je podano, ker iz izreka izhaja, da sklep o izvršbi ostane v veljavi v kondemnatornem in stroškovnem delu, iz obrazložitve pa, da je tožnik tekom postopka tožbo delno umaknil.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo izdajo in izdelavo sodbe.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Upnik je zoper dolžnika G., d.o.o., ter A. G. predlagal izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve v znesku 7.917,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 11. 2015 dalje do plačila ter odmerjenih stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom o izvršbi VL 135401/2015 z dne 11. 11. 2015 (pod prvim odstavkom izreka sklepa) dolžniku naložilo, da v roku osem dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev na račun za nakazilo izterjanega zneska, naveden v predlogu za izvršbo, (pod drugim odstavkom izreka sklepa) dovolilo predlagano izvršbo, (pod tretjim odstavkom izreka sklepa) stroške upnika odmerilo na 74,00 EUR, (pod četrtim in petim odstavkom izreka sklepa) določilo izvršitelja in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.

3. Sklep o izvršbi je bil tožencu (takrat dolžniku) vročen 17. 11. 2015. 4. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom VL 135401 z dne 28. 12. 2015 gornji sklep o izvršbi razveljavilo za drugega dolžnika A. G. v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj. Odločilo je še, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah.

5. Tožnik je z vlogo z dne 25. 2. 2016 tožbo delno umaknil za 5.000,00 EUR in predlagal, da sodišče razsodi, da je toženec dolžan plačati 2.917,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 11. 2015 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 74,00 EUR.

6. S sklepom z dne 23. 3. 2016, ki je postal pravnomočen 14. 4. 2016, je prvostopno sodišče pravdni postopek ustavilo za znesek 5.000,00 EUR.

7. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje pod I. točko sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka sklepa. Pod II. točko je ugovor pobotanja zavrnilo, pod III. točko pa je odločilo o pravdnih stroških.

8. Sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija toženec. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev in zavrženje tožbe oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma spremembo prvostopne sodbe. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

9. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 10. Pritožba je utemeljena.

11. Pritožba kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) obrazlaga le navidezno, saj navaja zgolj abstraktno zakonsko določilo brez kakršnekoli konkretne utemeljitve, zakaj naj bi bila sodba pomanjkljiva oziroma protispisna. Vendar na kršitev iz 14. točke pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi tudi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ob dejstvu, da iz izreka sodbe izhaja, da sklep o izvršbi ostane v veljavi v prvem in tretjem odstavku (torej glede poravnave v predlogu za izvršbo navedene terjatve v višini 7.917,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 11. 2015 dalje ter izvršilnih stroškov v višini 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi), iz razlogov sodbe pa, da je tožnik tekom postopka delno umaknil tožbo, se sodbe zaradi nerazumljivega izreka ter protislovnosti obrazložitve ne da preizkusiti. Zaradi postopkovne kršitve, ki že sama po sebi pomeni razlog za razveljavitev, se pritožbeno sodišče z ostalimi pritožbenimi očitki ni ukvarjalo.

12. Ugotovljene procesne kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, saj se prvo sodišče do bistvenih trditev o znesku vtoževane terjatve ter zamudi dolžnika v tem sojenju ni izreklo. Opredeljevanje pritožbenega sodišča do bistvenih dejanskih navedb strank bi tako pomenilo kršitev pravice do pritožbe, saj bi bile te navedbe obravnavane in preizkušane le na eni stopnji sojenja. Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo izdajo in izdelavo sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Preostalih postopkovnih dejanj pred izdajo sodne odločbe ni bilo potrebno razveljaviti, saj se kršitev nanaša le na sodbo, ne pa tudi na postopek pred njeno izdajo.

13. V kolikor bo prvo sodišče ob ponovnem presojanju utemeljenosti tožbenega zahtevka ugotovilo, da brez ponovnega odprtja obravnave ne more odločiti, lahko na podlagi 292. člena ZPP sklene, da se končana obravnava znova začne.

14. V novem sojenju bo ugotovljeno procesno kršitev potrebno odpraviti predvsem z jasno in skrbnejšo utemeljitvijo tako o trditvah pravdnih strank kot o vsebini razveljavljenega dela sklepa o izvršbi, glede katerega teče predmetni postopek, seveda upoštevaje delno ustavitev pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje se bo moralo materialnopravno pravilno opredeliti tudi do ugovora pobota. Med procesnim in materialnim ugovorom pobota je namreč razlika razvidna že iz samega izreka odločbe. Pri ugovoru pobota po Obligacijskem zakoniku se zahtevku v izreku zgolj ugodi, nasprotne terjatve in neuspešnega pobotanja pa se v izreku ne omenja. Pri ugovoru pobota po ZPP pa se v primeru, če tožnikova terjatev obstoji, toženčeva pa ne, toženca obsodi na plačilo zahtevanega zneska, hkrati pa se ugotovi, da ne obstoji toženčeva terjatev v zatrjevani višini (v obravnavanem primeru v višini 7.917,69 EUR).

15. Zaradi razveljavitve bo o stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).