Jedro

Če sta predlagatelja v predlogu za denacionalizacijo navedla, na katero premoženje se nanaša, navedla pravni temelj podržavljenja, priložila listino o podržavljenju, zemljiškoknjižne podatke in utemeljila, v kateri obliki zahtevata vrnitev premoženja, je takšen predlog dovolj popolen, da lahko sodišče po njem postopa tudi, če ni priloženo potrdilo o državljanstvu upravičenca in pravnem nasledstvu.

Izostanek teh listin iz 2. odst. 62. člena ZDen presoja sodišče na podlagi pravil o dokaznem bremenu, ne more pa zaradi tega predloga zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za denacionalizacijo, ker je ugotovilo, da predlagatelja nista predloga v roku 60 dni popravila in dopolnila v smislu 62. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), čeprav sta bila opozorjena, da v kolikor v danem roku ne bosta zahtevo popravila in dopolnila, jo bo sodišče zavrglo.

Proti temu sklepu sta vložila predlagatelja pritožbo. V pritožbi navajata, da res nista v roku predložila vseh potrdil in listin, kot je sodišče od njiju zahtevalo. Bila sta prepričana, da je vse to že v spisu, saj sta zahtevo za denacionalizacijo večkrat dopolnjevala. Ko sta pregledala po prejemu izpodbijanega sklepa spis, sta ugotovila, da v njem ni potrdila o državljanstvu za H.K., kot tudi ne listine o nasledstvu predlagateljev po upravičencu H.K.. Ko sta bila predlagatelja pozvana s strani Upravne enote Koper na dopolnitev zahteve za dencionalizacijo, sta se po tem pozivu ravnala in iz njune dopolnitve zahteve z dne 7.6.1994, ki je spisu, je razvidno, sta sta priložila prav vse listine v smislu 62. člena ZDen. V tej dopolnitvi sta tudi navedla pravni temelj vrnitve premoženja, to je 5. člen ZDen. Izrecno sta zapisala, da je šlo očitno za zvijačo in za opeharjenje njunega pravnega prednika. V dopolnitvi je tudi navedeno, kdo je zavezanec za vrnitev premoženja. Ne gre le za Republiko Slovenijo, ampak tudi za Mestno občino Koper in Luko Koper.

Predlagatelja sta bila prepričana, da je njuna vloga popolna.

Prepričana sta bila, da je Upravna enota Koper poslala celoten spis sodišču z vsemi listinami, ki so bile priloga dopolnitvi zahtevka za denacionalizacijo, prilagata potrdila Občinskega sekretariata za notranje zadeve št. 201-6/94 z dne 13.5.1994, ki se nanaša na ugotovitev državljanstva pokojnega H.K. Povsem jasno je, da je bilo to potrdilo pridobljeno zaradi dopolnitve zahteve za denacionalizacijo z dne 7.6.1994, saj se to da razbrati iz datuma na izdaji potrdila, ki je tik pred dopolnitvijo zahtevka. Zato predlagata sodišču, da izpodbijani sklep o zavrženju razveljavi in nadaljuje s postopkom.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je predlagatelja 23.11.1999 pozvalo, da predlog za denacionalizacijo dopolnita v roku 60 dni v smislu 62. člena ZDen.

Ni sporna ugotovitev izpodbijanega sklepa, da predlagatelja v roku, ki jima ga je sodišče prve stopnje postavilo, nista storila ničesar.

V pritožbi zatrjujeta, da sta bila prepričana, da je v spisu že vse potrebno za obravnavanje, ker sta Upravni enoti Koper na poziv za dopolnitev predložila potrdilo o državljanstvu pokojnega H.K. in listine o nasledstvu predlagateljev po upravičencu H.K. Te listine ponovno prilagata tudi pritožbi. Za takšno njuno ravnanje ni opravičila, saj so sodni roki prekluzivni in bi se predlagatelja morala pravočasno prepričati, ali so v spisu res vse listine iz člena 62 ZDen. Pritožbeno sodišče pa je kljub temu moralo izpodbijani sklep razveljaviti, saj je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje določbe ZDen zmotno uporabilo. Uporaba določb ZDen pomeni v pretežnem delu uporabo materialnega prava. Postopek za denacionalizacijo se začne na podlagi zahteve po 61. členu ali predloga po 5. členu tega zakona.

Kaj mora zahteva vsebovati, določa 62. člena ZDen. Po 3. odst. 56. člena ZDen pa se te določbe smiselno uporabljajo tudi v postopku za denacionalizacijo iz 5. člena tega zakona. Po 1. odst. 62. člena ZDen vsebuje zahteva za denacionalizacijo podatke o premoženju, na katero se zahteva nanaša, o pravnem temelju podržavljanja, o pravnem temelju pravice do vrnitve ter o tem, v kateri obliki se zahteva vrnitev.

Priloge, ki jih je treba priložiti zahtevi za denacionalizacijo, so navedene v 2. odst. 62. člena ZDen, če se zahteva nanaša na nepremičnino, pa tudi v 3. odst. 62. člena ZDen. V tej zadevi sta predlagatelja v zahtevi določno navedla, na katero podržavljeno premoženje se njuna zahteva nanaša, navedla sta pravni temelj podržavljenja, priložila listino o podržavljenju, zemljiškoknjižne podatke in utemeljila, v kateri obliki zahtevata vrnitev. Njun predlog je zato vseboval dovolj podatkov, da bi o njuni zahtevi lahko sodišče vsebinsko odločilo. Če predlagatelja nista predložila potrdila o državljanstvu upravičenca in o pravnem nasledstvu, bi o tem moralo sodišče odločiti na podlagi pravil o dokaznem bremenu.

Povsem zgrešeno pa je predlog, ki vsebuje dovolj podatkov, da se ga da vsebinsko obravnavati, zavrglo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljev ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V nadaljenjem postopku bo sodišče prve stopnje moralo o zahtevi za denacionalizacijo meritorno odločiti.