Jedro

Delavcem v trgovskih centrih ni mogoče naložiti neprekinjenega in neprestanega nadzora nad nečistočo na tleh.

V konkretni situaciji, ko se je v trgovini redno čistilo tla, delavke, kljub ustrezni skrbnosti, jagode, ki je bila največ nekaj minut na tleh, pred padcem tožnice niso opazile. Glede na to, da so se tla redno pregledovala in so delavke takoj, ko so opazile nečistočo na tleh, to ustrezno odstranile oziroma počistile, opustitve dolžne skrbnosti zavarovancu tožene stranke ni mogoče očitati.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Tožeča stranka je v tej zadevi vložila zoper toženo stranko tožbo zaradi plačila odškodnine. Navedla je, da ji je v P. d.d. v N. zaradi neočiščenih, z grozdnimi jagodami posutih tal, zdrsnilo, padla je na hrbet in si močno poškodovala koleno. Utrpela je škodo. Stanje tal je bilo zaposlenim poznano, stranke pa na neočiščeno površino, ki je bila izpostavljena povečani spolzkosti, niso bile primerno opozorjene. Družba M. d.d. je imela v času škodnega dogodka pri toženki sklenjeno zavarovanje odgovornosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je čiščenje oddelka sadja in zelenjave v trgovini vršilo vsaki dve uri, oziroma po potrebi pogosteje, tako je bilo tudi kritičnega dne in se grozdna jagoda na tleh ni nahajala dolgo, kvečjemu par minut, saj bi ga sicer delavka L., ki je bila tedaj na oddelku, zaznala, pobrala in po potrebi tla pobrisala. Zaključilo je, da v konkretnem primeru ni bilo odstopanja od običajnih standardov, in ga tožnica niti ni zatrjevala ter poudarilo, da morajo tudi potrošniki sprejemati odgovornost za svoja ravnanja in na potencialno nevarne situacije odreagirati s skrbnostjo, ki se lahko pričakuje od povprečnega človeka. Zavarovancu tožene stranke zato ni mogoče očitati krivdnega protipravnega ravnanja, to je opustitve dolžne skrbnosti in ni mogoče zahtevati, da bi zavarovanec imel na oddelku sadja in zelenjave osebo, ki bi kontrolirala vsako posamezno stranko oziroma stanje, ki ga pušča za sabo. Naloge, povezane z vzdrževanjem čistoče, pa je izpolnil dosledno in z utemeljeno pričakovano stopnjo skrbnosti. Elementi odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) niso podani.

Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Prereka ugotovitve sodbe, sodišče tudi ni izvedlo predlaganih dokazov kot je zaslišanje prič in angažiranje izvedenca iz varstva pri delu. Bistveno je, tudi po mnenju sodišča prve stopnje, ali je zavarovanec storil vse, kar je od njega utemeljeno mogoče zahtevati oziroma ali mu je mogoče očitati krivdno protipravno ravnanje opustitve dolžne skrbnosti. Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožnice napačno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Po mnenju pritožnice bi morala toženka poskrbeti, da je površina v trgovini ustrezno očiščena oziroma kolikor ta ne bi bila in bi bilo nemogoče površino po vsakem prenosu za seboj skrbno pomesti, o tem stranke opozoriti z opozorilno tablo ali ustreznim znakom, kot je tovrstna praksa pri površinah, ki so zaradi svoje namembnosti izpostavljene povečani spolzkosti tal in s tem nevarnosti za padce. Ni pa utemeljeno od pritožnice kot enkratnega kupca pričakovati, da bo na površine trgovine nadpovprečno pozorna in previdna. Sama se je obnašala kot povprečno skrben kupec. Zdrsnilo ji je na raztresenem grozdju, ker so bila tla neustrezno očiščena. Neživljenjsko je stališče sodišča prve stopnje, da je potrošnik dolžan sprejemati odgovornost za enostransko odločitev o načinu čiščenja in ustreznosti kateregakoli oddelka. Če toženka meni, da je oddelek sadja in zelenjave specifičen, bi ga morala zasnovati drugače, tako da bi bil varen, o tem kako je varen oddelek sadja in zelenjave pa bi lahko ugotovil le izvedenec s posebnimi strokovnimi znanji, to je izvedenec za varstvo pri delu, ki je bil kot dokaz predlagan, a ga sodišče ni izvedlo. Odločitev, da bo oddelek sadja in zelenjave postavljen na način, da si bodo stranke same blago stregle in tehtale, je na trgovčevi strani, vendar je hkrati dolžan poskrbeti za ustrezno izvedbo zamišljenega načina, da bo varna za povprečnega kupca. Če obnašanje nekaterih strank v trgovini povzroča povečano nevarnost za druge kupce, je na strani trgovca, da poskrbi za drugačno, predvsem pa varnejšo okolje in v tem smislu po potrebi postavi opozorilne table in organizira nakup na oddelku sadja in zelenjave tako, da morebitna nepozornost ali malomarnost nekaterih kupcev ne bo ogrožala ostalih.

Ker dejansko stanje zaradi opustitve predlaganih dokazov ni pravilno ugotovljeno, in ker je materialno pravo zmotno uporabljeno, pritožnica glede na vse navedeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo tako spremeni, da se zahtevku ugodi oziroma izda novo odločbo oziroma podrejeno sodbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje po 355. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Priglaša stroške pritožbe.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev. Meni, da so pritožbeni očitki neutemeljeni. V nadaljevanju pojasni, zakaj soglaša z razlogi, ki jih je podalo v utemeljitev odločitve sodišče prve stopnje. Splošna varnost kupcev ni bila ogrožena, jagoda je bila tam morda minuto in delavka L. je prepričljivo povedala, da je vedno pozorna na čistočo tal in pobere vsak ostanek zelenjave ali sadja, ki pade kakšnemu kupcu, takoj ko to opazi. Glede dokaznega predloga v zvezi z angažiranjem izvedenca za varstvo pri delu pa tožena stranka meni, da je ta dokazni predlog prepozno substanciran v pritožbi. Gre tudi sicer za informativen dokaz. V tem primeru se ni postavilo vprašanje povezano s pravili in standardi varnega dela, niti ni šlo za poškodbo pri delu. Izvedenec varstva pri delu za tako vprašanje niti ni strokovno usposobljen. Priglaša stroške takse odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da v konkretni situaciji, ko se je v trgovini redno čistilo tla in pred padcem tožnice delavke kljub ustrezni skrbnosti jagode, ki je bila največ nekaj minut na tleh, niso opazile, opustitve dolžne skrbnosti zavarovancu tožene stranke ni mogoče očitati. Ugotovljeno je, da so se tla redno pregledovala in so delavke takoj, ko so opazile nečistočo na tleh, to ustrezno odstranile oziroma počistile. Neprestanega in neprekinjenega nadzora delavcem v trgovskih centrih ni mogoče naložiti. Ugotovitve o ravnanju delavcev zavarovanca tožene stranke omogočajo zaključek o skrbnosti, ki je običajna in zadostna glede na ugotovljene okoliščine. Tudi novejša sodna praksa v takih primerih, ko se zatrjuje opustitev dolžnega ravnanja v zvezi z umazanimi, mokrimi ali spolzkimi tlemi v trgovini, izhaja iz predpostavke, da ni mogoče v vsakem primeru pričakovati, da bi se vsak trenutek na vsaki točki trgovine zagotovilo, da nekdo stoji in čisti morebitne madeže, ostanke hrane, kapljice in podobno, kar poveča nevarnost zdrsa (primerjaj odločbe VSL II Cp 3674/2012 z dne 29.5.2013, VSM I Cp 214/2014 z dne 20.5.2014, tudi v povezavi s sklepom VS RS II DoR 267/2013, ko je Vrhovno sodišče ocenilo, da v primerljivi zadevi pogoji za dopustitev revizije niso podani).

Pritožbena graja dejanskega stanja z razlogi, da niso bili izvedeni vsi predlagani dokazi, tudi ni utemeljena. Očitki o neizvedbi dokaza z zaslišanjem določenih prič, so posplošeni in s tem neutemeljeni, neutemeljen je tudi očitek, da sodišče prve stopnje ni pravilno raziskalo dejanskega stanja, ker ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem za varstvo pri delu. Tožeča stranka je v tožbi, pripravljalni vlogi in na prvem naroku za glavno obravnavo navajala, da so se v trgovini zavedali, da grozdje pada po tleh, da sadje ljudem pade iz rok, da so tla neočiščena ter je zato bilo treba to čistiti ali dati opozorilne table, ter predlagala dokaz z izvedencem za varstvo pri delu. V pritožbi te navedbe širi, trdi, da je bil oddelek neustrezno zasnovan glede na naravo in organizacijo dela na oddelku sadja in zelenjave, ko so kupci sami tehtali blago in jim je lahko padalo iz rok, in bi bilo treba poskrbeti za varen način tehtanja ter bi o tem, kako varen je oddelek sadja in zelenjave vedel povedati izvedenec. Gre za nedovoljene pritožbene novote v smislu 337. člena ZPP, ko pritožnica ne pojasni, zakaj tega (navedbe o neustrezni organizaciji oddelka, ko kupci sami tehtajo blago, ki jim pada iz rok in o opustitvi ustrezni ukrepov za zagotovitev varnega dela na oddelku) ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji. Tako se izkaže graja neizvedbe dokaza z izvedencem kot neutemeljena (razlogov sodišča prve stopnje, ki je dokazni predlog za določitev izvedenca zavrnilo, upoštevaje okvir substanciranja tega predloga v postopku na prvi stopnji, z razlogi, da tožnica ni podala ustrezne trditvene podlage o nedopustnem ravnanju, da bi bilo potrebno postaviti izvedenca, pritožba ne graja).

Ker ni bilo izkazano, da bi šlo za okolje, kjer bi se pogosto dogajalo, da bi bila tla mokra ali spolzka ali za primer, ko bi v konkretnem primeru delavci trgovine zaznali, da so tla mokra ali spolzka, je ocena pritožbe, da je tožena stranka dolžno skrbnost opustila, ker ni postavila opozorilne table, nepravilna. Ustrezna varna in pravilno vzdrževana tla opozorilnih tabel pač ne terjajo (prim. tudi odločbo VSL 2675/2015). Tožnici je nastala škoda, vendar ni podana krivda zavarovanca tožene stranke, ni odškodninsko odgovoren, škoda je posledica nesrečnega naključja, ki pa bremeni oškodovanca.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče, ki tudi uradoma upoštevanih kršitev ni zasledilo, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo (drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

Tožena stranka je priglasila stroške takse, ki pa ni predpisana in ji ta strošek ni nastal.