Jedro

Iz plačilnega naloga jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo na plačilo neplačane oziroma premalo plačane sodne takse za redni postopek v znesku 52,00 EUR. To pomeni, da je bila tožeča stranka dolžna na račun sodišča plačati znesek, naveden na plačilnem nalogu, in ne zgolj razlike med tem zneskom in že plačano sodno takso za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Odločitve pritožbenega sodišča ne omaje niti pritožbena navedba, da naj bi „gospa na sodišču“ pritožniku zagotovila, da mora doplačati le 11,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 38966/2010 z dne 23. 03. 2010 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, tožbo štelo za umaknjeno in postopek ustavilo.

Zoper sklep vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

O pritožbi zoper sodbo je na podlagi novelirane določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

Pritožnik v pritožbi navaja, da je dne 23. 03. 2010 plačal takso v višini 41,00 EUR in ne 36,00 EUR kot v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja sodišče prve stopnje. Nadalje še navaja, da je po prejemu poziva za doplačilo sodne takse in razgovoru z gospo na sodišču, ki mu je zagotovila, da mora doplačati 11,00 EUR, v roku doplačal dolžno sodno takso. V dokaz je priložil dokazilo o „doplačilu takse“ v višini 11,00 EUR (priloga A4).

Zakon o sodnih taksah (ZST-1) določa, da je potrebno takso za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, plačati takrat, ko spis prispe k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek (2. točka 2. odstavka 5. člena ZST-1 v zvezi s 1. odstavkom 5. člena ZST-1). V kolikor sodna taksa ob nastanku taksne obveznosti ni plačana, sodišče stranko s plačilnim nalogom pozove na plačilo dolžne sodne takse. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz 3. odstavka 105.a člena ZPP, ki določa, da če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev odloga ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožeča stranka plačilni nalog za doplačilo sodne takse za redni postopek po tarifni številki 1111 ZST-1 v znesku 52,00 EUR z dne 06. 08. 2010 prejela dne 17. 08. 2010 ter da je dne 26. 08. 2010 na račun sodišča z namenom doplačila sodne takse v zadevi III Pg 3132/2010 plačala sodno takso v znesku 11,00 EUR, kar je razvidno iz izpiska Pregleda prometa po kriterijih i-Net (priloga A4). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz plačilnega naloga (list. št. 37-38) jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo na plačilo neplačane oziroma premalo plačane sodne takse za redni postopek v znesku 52,00 EUR. To pomeni, da je bila tožeča stranka dolžna na račun sodišča plačati znesek, naveden na plačilnem nalogu, in ne zgolj razlike med tem zneskom in že plačano sodno takso za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Odločitve pritožbenega sodišča ne omaje niti pritožbena navedba, da naj bi „gospa na sodišču“ pritožniku zagotovila, da mora doplačati le 11,00 EUR.

Pritožbeno sodišče na tem mestu zgolj pripominja, da znaša taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje (taksa za redni postopek) upoštevaje tarifno številko 1111 ZST-1 pri vrednosti spora 665,50 EUR 93,00 EUR. Glede na to, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo na doplačilo sodne takse za redni postopek v znesku 52,00 EUR, je torej pravilno upoštevalo, četudi je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa napačno zapisalo, da je tožeča stranka pred tem že plačala takso za izvršbo na podlagi verodostojne listine v višini 41,00 EUR (priloga A3). Plačana taksa za izvršbo na podlagi verodostojne listine se namreč všteje v takso za redni postopek.

Plačilo sodne takse za redni postopek je procesna predpostavka za odločanje sodišča, neplačilo sodne takse pa je sankcionirano s fikcijo umika tožbe. Ker tožeča stranka ni dokazala, da je dolžno takso za redni postopek v obravnavani zadevi v celoti plačala v roku, ki ji ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je štelo, da je tožba umaknjena v skladu s 3. odstavkom 105.a člena ZPP, pravilna.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče prve stopnje pa ni zagrešilo nobene kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožeča stranka ni priglasila.