Jedro

Pritožbo kot redno pravno sredstvo je v skladu z 333. členom ZPP možno vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo tožnice z dne 9. 4. 2019, ker pritožba ni dovoljena.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica. V obširni pritožbi navaja, da so bili kršeni različni materialni predpisi in da so pri izračunu vidna odstopanja, ki niso v skladu s sklenjenimi in obrazloženimi pogoji plačevanja prispevkov prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na dan, ko je to začela plačevati. Sodišče pri odločitvi ni upoštevalo določb Ustave RS (8., 14., 15., 22., 23., 25., 26., 29., 125, 153. in 155. člen), niti Splošne deklaracije o človekovih pravicah (7., 8. člen). Kršena je bila listina Evropske unije o temeljnih pravicah (20. in 21. člen) ter Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 6. in 17. členu. Gre tudi za kršitev Kazenskega zakonika iz 257. in 258. člena. Pritožnica nadalje meni, da so podane kršitve 5. in 213. člena Zakona o pravdnem postopku, ter 7. in 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ter 3. člena Zakona o sodiščih. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati zavarovanje od 12. 1. 2007 do 2. 12. 2008 na podlagi prostovoljnega kmečkega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, od 3. 12. 2008 do 31. 12. 2012 je bila zavarovana za širši obseg pravic kot oseba, vpisana v evidenco Zavoda RS za zaposlovanje, od 1. 1. 2013 do 13. 4. 2015 je bila zavarovana na osnovi prostovoljnega invalidsko pokojninskega zavarovanja, prav tako je v letih 2009 in 2010 plačevala višji prispevek, kot je zavedeno pri toženi stranki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB3, Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami), upoštevajoč 366. člen ZPP. V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo pritožbo tožnice.

5. Pritožbeno sodišče je v zadevi že večkrat odločalo in tožnici je bilo že večkrat pojasnjeno, da je pritožbo kot redno pravno sredstvo v skladu z 333. členom ZPP možno vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper sodno odločbo, izdano na drugi stopnji, kot je to v tem primeru, sklep sodišča druge stopnje z dne 20. 2. 2019, je skladno s 367. členom ZPP možno uveljaviti le izredno pravno sredstvo, kot na primer revizijo, o kateri odloča Vrhovno sodišče RS (368. člen ZPP).

6. V sedaj obravnavani zadevi je tožnica že petič vložila pritožbo, ki ni dovoljena, pri čemer se dejansko in pravno stanje ni v ničemer spremenilo. V danem primeru je Vrhovno sodišče RS 11. 4. 2019 prejelo tožničino pritožbo z dne 9. 4. 2019 zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 56/2019 z dne 20. 2. 2019. Z njim je bila zavrnjena tožničina pritožba in potrjen sklep sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče RS je tožničino pritožbo odstopilo v reševanje sodišču prve stopnje.

7. Sodišče prve stopnje tožnici pravilno pojasnjuje, da njena pritožba z dne 9. 4. 2019 ni dovoljena.

8. Številne materialne predpise, ki jih tožnica v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje citira, v predmetni zadevi ni mogoče uporabiti. Tožnica po vsebini ne pojasni, s čim je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa kršilo predpise in norme, ki jih v pritožbi citira tako, da v tem obsegu pritožbeni preizkus ni mogoč.

9. Sodišče prve stopnje je tožnico pravilno opozorilo, da pomeni njeno ravnanje lahko zlorabo procesnih pravic.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.