Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tržno vrednost nepremičnine parc. št. X k.o. 970 in pravilno uporabilo določilo 178. člena ZIZ, saj jeza ugotovitev tržne vrednosti predmetne nepremičnine imenovalo cenilca gradbene stroke A. A., ki si je nepremičnino najprej ogledal, nato pa izdelal pisno cenitveno poročilo o njeni tržni vrednosti, pri temu pa uporabil metodi primerljivih prodaj in stroškovni pristop. Dolžnica je na cenilno poročilo podala pripombe, na katere je cenilec odgovoril. Vztrajal je pri ugotovljeni vrednosti nepremičnine v cenilnem poročilu. Sodišče prve stopnje je cenilnemu poročilu in odgovoru cenilca sledilo, ker ga je ocenilo za prepričljivega in izdelanega skladno z zakonodajo in tržnimi normativi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa upniku povrniti 298,66 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom sklenilo, da znaša tržna vrednost nepremičnine katastrska občina 970 ... parcela X (ID ...) na dan cenitve 5. 12. 2019 55.300,00 EUR.

2. Zoper sklep se je dolžnica pravočasno pritožila brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v postopku izvršbe uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Izpostavlja, da je sodni cenilec A. A. svoje delo opravil površno. Na strani 4 in 6 sklepa je navedeno, da je opravil cenitev in ugotovil tržno vrednost parc. št. Y k.o. ..., katera ni predmet tega postopka in katere lastnica ni dolžnica. V sklepu so nejasnosti tudi glede datuma opravljene cenitve, saj cenilec navaja dva datuma: 5. 12. 2019 in 2. 12. 2019. Zaradi teh nepravilnosti dvomi v cenitveno poročilo. V postopku je nepremičnina parc. št. X k.o. 970 in ne parc. št. Y k.o. 970. 3. Upnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet tega pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o tržni vrednosti dolžničine nepremičnine parc. št. X k.o. ... (šifra k.o. 970), na katero je bila s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba.

6. V drugem odstavku 178. člena ZIZ je določeno, da vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve.

7. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje za ugotovitev tržne vrednosti predmetne nepremičnine imenovalo cenilca gradbene stroke A. A., univ. dipl. ing. gradbeništva, ki si je nepremičnino najprej ogledal, nato pa izdelal pisno cenitveno poročilo o njeni tržni vrednosti, pri temu pa uporabil metodi primerljivih prodaj in stroškovni pristop. Dolžnica je na cenilno poročilo podala pripombe, na katere je cenilec odgovoril. Vztrajal je pri ugotovljeni vrednosti nepremičnine v cenilnem poročilu. Sodišče prve stopnje je cenilnemu poročilu in odgovoru cenilca sledilo, ker ga je ocenilo za prepričljivega in izdelanega skladno z zakonodajo in tržnimi normativi.

8. Dolžnica pritožbeno izpostavlja, da je cenilec delo opravil površno, vendar pa te navedbe ne konkretizira, saj z ničemer ne pojasni, v čem je cenilno poročilo izdelano površno. Drži sicer v pritožbi izpostavljeno, da je v izpodbijanem sklepu na straneh 2 in 4 zapisano, da je cenilec opravil cenitev parc. št. Y k.o. 970, vendar gre pri teh zapisih zgolj za pisni napaki sodišča pri zapisu pravilne parc. št., saj je tako iz izreka kot tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, v kateri je sodišče na več mestih navedlo pravilno številko parcele, jasno razvidno, da je bila predmet cenitve nepremičnina parc. št. X k.o. 970. Nejasnosti pa tudi ni glede datuma opravljene cenitve, saj iz izpodbijanega sklepa, kakor tudi iz cenitvenega poročila, jasno izhaja, da je cenilec opravil ogled nepremičnine 2. 12. 2019, 5. 12. 2019 pa je cenitveno poročilo pisno izdelal in je na ta dan sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo tržno vrednost nepremičnine. Smiselno očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ po povedanem ni bila zagrešena, saj je sklep mogoče preizkusiti.

9. Po obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tržno vrednost nepremičnine parc. št. X k.o. 970 in pravilno uporabilo določilo 178. člena ZIZ.

10. Pritožbo dolžnice je sodišče druge stopnje zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ), saj tudi ni zasledilo tistih postopkovnih kršitev, na katere pazi uradoma v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

11. Upnik je v odgovoru na pritožbo odgovoril na pritožbo dolžnice, zaradi česar je njegove stroške šteti za potrebne za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Stroške upnika v zvezi z odgovorom na pritožbo je sodišče druge stopnje odmerilo skladno z veljavno Odvetniško Tarifo (OT), in sicer je upniku priznalo za odgovor na pritožbo 400 točk po točki 6 tarifne številke 27 OT, 2 % administrativnih stroškov v višini 8 točk po tretjem odstavku 11. člena OT, kar znaša 244,80 EUR, skupaj z 22 % DDV pa 298,66 EUR. Tako odmerjene stroške mora dolžnica povrniti upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa (313. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).