Jedro

Dovoljeno postavljanje turističnih prikolic je vezano na status zemljišča (organizirano taborjenje, camp, funkcionalno zemljišče stanovanjskih hiš) in ne na prebivališče lastnika zemljišča, zato z odločbo o odstranitvi turistične prikolice, postavljene izven z odlokom opredeljenih zemljišč, ni kršeno načelo enakopravnosti pred zakonom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi komunalnega inšpektorja Občine Piran št. 353-1/92-93-469 z dne 1.3.1993, s katero je bilo tožnici naloženo, da v roku 20 dni od vročitve odločbe odstrani turistično prikolico, postavljeno na zemljišču parc. št. 720/3 k.o. .... V obrazložitvi navaja, da je sporna prikolica postavljena izven organiziranih šotorišč, campov oziroma funkcionalnih zemljišč stanovanjskih hiš, kar je v nasprotju z določbo 10. točke 1. odstavka 13. člena odloka o varstvu, urejanju in videzu okolja (v nadaljevanju: odlok, Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana št. 38/89). Izrečeni ukrep je zato utemeljen.

Tožnica v tožbi izrecno uveljavlja tožbena razloga iz 1. in 3. točke 1. odstavka 10. člena zakona o upravnih sporih. Navaja, da je tožena stranka prezrla, da je zemljišče parc. št. 720/3 k.o. ... zasajeno s sadnim drevjem in ograjeno z živo mejo, zaradi česar je prikolica za okolico neopazna. Prikolica stoji na tem zemljišču že od leta 1980 dalje, v njegovo ureditev pa je bilo vloženo veliko dela. Tožnica zemljišče obdeluje in prikolico potrebuje za prenočevanje, saj je njeno bivališče oddaljeno 135 km, solastničino pa 240 km. Meni, da je z izpodbijano odločbo kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom, saj občani s stalnim bivališčem v Občini Piran lahko postavljajo prikolice na svojem zemljišču. V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je dejansko stanje dovolj razčiščeno, saj tožnica niti ne izpodbija odločilne dejanske ugotovitve, da zemljišče parc. št. 720/3 k.o. ..., na katerem ima postavljeno turistično prikolico, leži izven organiziranih campov oziroma funkcionalnih zemljišč stanovanjskih hiš. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je tudi po mnenju sodišča pravilno uporabljen že navedeni odlok. Po določbi 10. točke 1. odstavka 13. člena odloka je namreč prepovedano postavljati turistične prikolice izven organiziranih šotorišč in campov ali funkcionalnih zemljišč stanovanjskih hiš. Zato je na podlagi 15. člena odloka organ prve stopnje tožnici utemeljeno naložil odstranitev turistične prikolice. Zmotno je tudi tožničino stališče, da občani s stalnim prebivališčem v Občini Piran lahko postavljajo prikolice na svojem zemljišču, saj po navedenem odloku dovoljeno postavljanje turističnih prikolic ni vezano na stalno prebivališče lastnika zemljišča ampak na funkcionalno zemljišče stanovanjskih hiš - torej na status zemljišča. Zato po mnenju sodišča z izpodbijano odločbo ni kršeno načelo enakosti pred zakonom. Glede na opisano pravno ureditev na odločitev tudi ne morejo vplivati ostale okoliščine, ki se nanašajo na urejenost zemljišča in tožničine potrebe po prenočišču. Uveljavljana tožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava torej nista podana, zato je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.