Jedro

V predlogu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj opisano osumljenčevo ravnanje mora torej imeti vse zakonske znake kaznivega dejanja, enako kot v obtožnem aktu.

Izrek

Pritožba zakonite zastopnice mladoletnega oškodovanca A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje vlogo A. A., zakonite zastopnice mladoletnega oškodovanca, sina B. B., naslovljene kot pritožba, po vsebini pa predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj z dne 4. 3. 2024, dopolnjeno dne 24. 5. 2024, zavrglo. To je bilo storjeno s sklepom I Kpd 16202/2024 z dne 17. 7. 2024.

2.Takšen sklep sodišča prve stopnje izpodbija zakonita zastopnica mladoletnega oškodovanca, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) se kazenski postopek uvede na zahtevo upravičenega tožilca (načelo akuzatornosti). Med upravičene tožilce, pod pogoji, ki jih določa ZKP, spada tudi oškodovanec kot tožilec. V skladu z načelom kontradiktornosti pa mora upravičeni tožilec, torej tudi oškodovanec kot tožilec, po drugem odstavku 16. člena ZKP navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. V skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj vsebovati med ostalimi obveznimi sestavinami tudi opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, zakonsko označbo kaznivega dejanja, okoliščine, iz katerih izhaja utemeljenost suma, in že zbrane dokaze. Tudi obtožni predlog mora v skladu s 434. členom ZKP med ostalimi obveznimi sestavinami vsebovati popoln in jasen opis kaznivega dejanja, iz katerega je razvidno, kaj se je zgodilo, s poudarkom na zakonskih znakih posameznega kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil obdolženi, prav tako pa mora vsebovati zakonsko označbo kaznivega dejanja.

5.Konkreten opis kaznivega dejanja mora oškodovanec kot tožilec v predlogu oblikovati že zaradi tega, ker je treba osumljenega na prvem zaslišanju seznaniti, katerega pravno nevzdržnega dejanja je osumljen in mu na ta način omogočiti uveljavljanje pravice do obrambe (29. člen Ustave Republike Slovenije). V predlogu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj opisano osumljenčevo ravnanje mora torej imeti vse zakonske znake kaznivega dejanja, enako kot v obtožnem aktu. Opis dejanja, ki je predmet posameznih preiskovalnih dejanj oziroma obtožnega predloga, mora biti konkreten in jasen ter mora vsebovati vsa tista odločilna dejstva, ki pomenijo konkretizacijo abstraktnih zakonskih znakov kaznivega dejanja.

6.Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da opis dejanja, kot ga je podala zakonita zastopnica mladoletnega oškodovanca, navkljub njenemu drugačnemu prepričanju vseh opisanih sestavin ne vsebuje. Po pregledu pisanj z dne 4. 3. 2024 in dopolnitve dne 24. 5. 2024 namreč tudi pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da zakonita zastopnica mladoletnega oškodovanca v laičnem predlogu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ni določno podala opisa in ne konkretizirala vseh zakonskih znakov osumljenemu C. C. očitanega kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), niti kateregakoli drugega kaznivega dejanja.

7.Glede na to pritožbeno sodišče zaključuje, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, saj zakonita zastopnica mladoletnega oškodovanca vloge z dne 4. 3. 2024, kljub dopolnitvi dne 24. 5. 2024 ni oblikovala oziroma popravila v skladu s pozivom in navodili iz sklepa sodišča prve stopnje, ko je bila obenem tudi opozorjena na posledico iz tretjega odstavka 76. člena ZKP, ki sodišču nalaga zavrženje nepopolne vloge.

8.Ker tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa v smislu petega odstavka 402. člena ZKP ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa niso ovrgle niti laične pritožbene navedbe zakonite zastopnice mladoletnega oškodovanca, je bilo njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9.Odločba o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj ne gre za nobenega od primerov, za katerega ZKP določa obveznost plačila sodne takse.