Jedro

Ker je bilo ugotovljeno, da so bili v komasacijskem postopku upoštevani kriteriji zakona (89. člen), pritožba ni utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov proti odločbi tožene stranke z dne 20.5.1999. Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo prvostopnega upravnega organa Upravne enote O. z dne 8.9.1998, s katero je prvostopni upravni organ dodelil tožniku parcele št. 1333, 1332/1, 1332/2, 1332/3, 1332/4 in 1332/5 k.o. C. v zameno za v komasacijski sklad vložene parc. št. 608, 609/4, 610, 582/74, 582/75, 608, 609/1, *66, *77 in 609/2 iste k.o., I. in I.C. (pod zap. št. 620 in 34) parc. št. 1334 k.o. C. in 808 k.o. T., v zameno za v komasacijski sklad vložene parcele št. 863/11, 932/2, 933/2, 856, 857 in 809/2 k.o. C. ter 443 in 444 k.o. T., A.C. (pod zap. št. 29 in 616) parc. št. 804 k.o. T., v zameno za v komasacijski sklad vložene parcele št. 295, 279 in 280 k.o. T. in parcele št. 834/1 in 836/5 k.o. C., A. in C.C. (pod zap. št. 618), parc. št. 805 k.o. T. v zameno za v komasacijski sklad vloženo parc. št. 834/2 k.o. C., M.C. (pod zap. št. 40) parcele št. 1503, 1504 in 1505 k.o. V.N., ter 905, 768, 848, 806, 767, 886 in 904 k.o. T., v zameno za v komasacijski sklad vložene parcele št. 11/20, 13/37, 10/10, 11/57, 13/9, 13/38, 14, 15, 18, 300, 329/1, 330/1, 330/2, 13/9, 41, 42/1, 42/2, 329/3 in 329/4 k.o. T., I.C. (pod zap. št. 421 in 619) parc. št. 1355 k.o. C. v zameno za v komasacijski sklad vložene parc. št. 934/5 k.o. V.N. in 599/1, 600/1, 600/3, 612/14, 932/3 in 933/3 k.o. C., S.C. (pod zap. št. 18 in 960) parc. št. 809 k.o. T. v zameno za v komasacijski sklad vloženi parc. št. 448 in 449 k.o. T. in 859/66 k.o. C., J.C. (pod zap. št. 961 in 63) parc. št. 1331 k.o. C. in 810 k.o. T. v zameno za v komasacijski sklad vložene parc. št. 859/18 k.o. C. in 423/1, 423/2, 424/2 k.o. T., F.H. (pod zap. št. 234) parc. št. 801, 882 in 803 k.o. T., v zameno za v komasacijski sklad vložene parc. št. 10/16, 11/14, 11/53, 426, 427/1 in 428 iste k.o., ter C. in M.C. parc. št. 947/3 k.o. T.. Prvostopni organ je nadomestil odločbo komasacijske komisije T. - C. z dne 16.11.1989. Pritožbo je tožena stranka zavrnila, ker je prvostopni organ v ponovljenem postopku pri izdaji odločbe v celoti upošteval ugotovitve izvedencev kmetijske in geodetske stroke. Tako iz izvedeniškega mnenja izvedenca kmetijske stroke izhaja, da je M.C. dodeljeno zemljišče parc. št. 905 k.o. T. glede na proizvodno sposobnost pravilno uvrščeno v A vrednostni razred in je tako enake vrednosti kot vloženo zemljišče. Ni upoštevala pavšalnih tožnikovih trditev o sanaciji tega dela zemljišča, ker tožnik za sanacijo ni predložil nobenih dokazov. Glede osenčenosti zemljišča, ki je bilo dodeljeno ob robu jarka zaraščenega z visokim drevjem, pa je izvedenec ugotovil, da je potrebno 15 m širok pas zemljišča ob jarku uvrstiti v B vrednostni razred. Glede na navedeno je tožena stranka štela, da je prvostopni organ pravilno prevrednotil dodeljeno zemljišče, parc. št. 804 v površini 4400 m2, parc. št. 805 v površini 1300 m2, parc. št. 806 v površini 1000 m2 in parc. št. 808 v površini 1000 m2, vse k.o. T., iz A v B vrednostni razred. Prevrednoteni sta bili tudi vloženi parceli št. 279 in 280 k.o. T., last A.C. in sicer parc. št. 279 iz B v A vrednostni razred in parc. št. 280 iz C v A vrednostni razred. Na podlagi tako opravljenega vrednotenja vloženega in dodeljenega zemljišča so bile ugotovljene razlike med vrednostjo vloženega in dodeljenega zemljišča. Ugotovljeno je bilo, da so dobili A.C. za 10,4%, C. za 3,2% in M.C. za 0,2% manj vredno zemljišče, I.C. za 0,2% in I.C. za 0,1% več vredno zemljišče. Ker glede na določbo Zakona o kmetijskih zemljiščih, razlika med vrednostjo vloženih in vrednostjo dodeljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5% vrednosti, je bila A.C. oz. sta bila njena pravna naslednika C. in M.C., upravičena za razliko v vrednosti iz komasacijskega sklada pridobiti dodatno zemljišče A vrednostnega razreda v površini 2195 m2. Tako je prvostopni upravni organ C.C. do 15/16 in M.C. do 1/16 pravilno dodelil parc. št. 947/3 - njivo v izmeri 2195 m2 k.o. T., do dodatne površine pa pritožniki niso bili upravičeni.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da gre v obravnavani zadevi za novo razdelitev zemljišč, o kateri je bilo odločeno na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 1/79 in 11/81 in 1/86-p.b., 17/86 - ZKZ/79), ki je bil tekom upravnega postopka razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I 184/94 z dne 14.9.1995, Uradni list RS, št. 58/95), ter uveljavljen nov Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 59/96), ki je v prehodni določbi 1. odstavka 115. člena določil, da se postopki, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona končajo po predpisih, ki so veljali ob njihovi uvedbi. Med upravnim sporom pa je ustavno sodišče z ustavno odločbo U-I-26/97-8 z dne 13.7.2000 (Uradni list RS, št. 68/200) 1. odstavek 2. odstavka 115. člena ZKZ/96 razveljavilo in v drugem stavku drugega odstavka 115. člena istega zakona razveljavilo besedi "nepravilnosti".

V nadaljevanju sodišče prve stopnje navaja, da je v zadevi sporna vrednost iz komasacijskega sklada dodeljenega zemljišča parc. št. 905 k.o. T., ki v naravi predstavlja njivo tretjega katastrskega razreda v izmeri 04 ha 71 a in 71 m2, ki naj bi jo tožnika na površini 3.600 m2 z navozom zemlje sanirala, kar naj bi posledično pomenilo prevrednotenje sporne površine iz A v B vrednostni razred, ter zmanjšana vrednost parcel št. 804, 805, 806 in 807, zaradi pasu osenčenja in roba ob vodotoku. Iz podatkov upravnega spisa, ter prvostopne in izpodbijane odločbe je razvidno, da sta upravna organa pri vrednotenju spornih parcel, svoje odločitve o uvrstitvi le teh v vrednostne razrede, v celoti oprla na izvedeniško mnenje izvedenca geodetske stroke A.J. z dne 26.3.1994 in E.A., sodnega izvedenca in cenilca kmetijske stroke z dne 23.3.1994. Tako iz slednjega izhaja, da je izvedenec pri izdelavi mnenja, ugovor slabše kvalitete dela parcele (približno 50 arov), št. 905 k.o. T., ki skupaj meri 04 ha, 71a, 71 m2, že upošteval. Ugotovil je, da sporni del parcele leži v blagi depresiji, ter je zoran v njivo. V tem delu je proučil sestavo tal tako, da je s sondiranjem v različne globine ugotovil pedološke značilnosti tal, ter na tej osnovi podal mnenje o vrednosti spornega dela parcele 905, tako da je celotni slabši del parcele po proizvodni sposobnosti uvrstil v A vrednostni razred, enako kot celotno površino parcele. Upravni organ je v postopku dolžan ugotoviti resnično stanje stvari in v ta namen ugotoviti vsa dejstva pomembna za zakonito in pravilno odločbo (7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 47/86-p.b. - v nadaljevanju ZUP), kar je po presoji sodišča prve stopnje s pridobitvijo izvedeniških mnenj tudi storil. Ker je odločitev o uvrstitvi spornega dela zemljišča v izmeri 3600 m2 v A vrednostni razred, tako prvostopni kot drugostopni upravni organ utemeljil s citiranim izvedeniškim mnenjem, tožnika pa nasprotnih dokazov za svoje navedbe v teku upravnega postopka nista ponudila, je tudi po presoji sodišča tožbeni ugovor glede neupoštevanja ugovorov v zvezi z izboljšanjem kvalitete spornega dela zemljišča neutemeljen. V istem izvedeniškem mnenju je izvedenec ugotavljal tudi zmanjšano vrednost parcel št. 804, 805, 806, 807 in 808, ter ugotovil, da poteka ob južnem robu spornih parcel opuščen jarek, zaraščen z visokim drevjem, ter na podlagi te ugotovitve, zaradi senčenja drevja, 15 m širok pas uvrstil v B vrednostni razred, razen pri parceli 808, ki pa v konkretnem upravnem sporu ni sporna.

Ugotovljenih vrednosti pa tožnika ne izpodbijata s konkretnimi ugovori, zatrjujeta le, da bi iz istih razlogov - torej osenčenja moral biti del spornih parcel uvrščenih v B vrednostni razred, uvrščen v D razred. Toda glede na konkretne ugotovitve prej citiranega izvedeniškega mnenja, kako in na koliko cenilnih enot so ocenjeni posamezni deli in celota sporne parcele, takšnega pavšalnega ugovora sodišče ni moglo upoštevati.

Prav tako sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati ugovora glede oblike nadomestnega zemljišča, ki je po navedbi tožnikov v približni izmeri 1.800.00 ha manj funkcionalna in onemogoča uporabo kmetijske mehanizacije, oziroma povečuje strošek proizvodnje, ter ugovorov v zvezi z oddaljenostjo iz komasacijskega sklada prejetih zemljišč, saj predstavljajo tožbeno novoto, novih dejstev in dokazov pa v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati, ker sodišče v upravnem sporu odloči praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ki so ugotovljene v upravnem postopku. Tudi sicer sodišče tožnikoma pojasnjuje, da lahko pri novi razdelitvi zemljišč uspešno uveljavljata le ugovore v okviru zakonskih meril, določenih za novo razdelitev zemljišč, to je da se dodeli čimbolj zaokroženo zemljišče, približno enake površine in enake vrednosti, z upoštevanjem zgornje meje dopustnega odstopanja glede površine in vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem, kar pa je bilo v kokretnem postopku upoštevano tako, da je C.C. dobil 3,2% in C.M. za 0,2% manj vredno zemljišče, za to razliko v vrednosti, pa sta tožnika iz komasacijskega sklada pridobila dodatno zemljišče parc. št. 947/3 A vrednostnega razreda v površini 2195 m2 in sicer C.C. 15/16 in C.M. 1/16 dodeljene parcele.

Tožbenega ugovora v zvezi z nepravilno izdelavo elaborata vrednotenja kmetijskih zemljišč iz meseca septembra 1989, sprejetega z Odredbo občine O. z dne 26.2.1986, sodišče prve stopnje v konkretnem upravnem sporu, kjer je presojalo zakonitost izpodbijane odločbe, ni obravnavalo, saj ZKZ za pripombe in predloge v zvezi z razgrnitvijo navedenega elaborata predvideva poseben postopek (88. člen ZKZ).

Tožnika vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavanje in odločanje sodišču prve stopnje. Razlogi izpodbijane sodbe o novotah niso sprejemljivi. Tožnika sta ves čas postavljala trditve v smislu navedb v tožbi. Sicer pa za posamezna vprašanja, ki sta jih izpostavljala v tožbi, ni potrebno neko posebno strokovno znanje. Razlogi v izpodbijani sodbi nasprotujejo spisovnim podatkom. Tožnika že več kot desetletje zatrjujeta drugače, kot izhaja iz odločb. Ni jima bila dana možnost za pritegnitev drugega izvedenca. Očitno je obveljalo pravilo o nezmotljivosti. Nista bila enako obravnavana z drugimi udeleženci tega postopka. Smiselno predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o kmetijskih zemljiščih, na podlagi katerega je bilo o zadevi odločeno, v 2. odstavku 89. člena določa, da dobijo komasacijski udeleženci iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5% vrednosti in 15% površine.

Po vpogledu v podatke upravnih spisov je pritožbeno sodišče presodilo, da so pritožbene trditve pravno neutemeljene. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na mnenja dveh izvedencev, ki jih je pritegnila v postopek. V podatkih spisa ni podlage za dvom v pravilno ugotovitev dejanskega stanja in na tej podlagi tudi ne v odločitev tožene stranke, s tem pa tudi ne v odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrnilo. Zavrnitev ugovora tožnikov o sanaciji zemljišča ima podlago v spisih. Tožnika zato ne moreta uspeti le s pavšalno pritožbeno trditvijo, da sta ves čas ugovarjala dejanskemu stanju.

Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta presodila vse ugovore in to po presoji pritožbenega sodišča pravilno. Tudi zavrnitev tožbenega ugovora glede oblike in oddaljenosti nadomestnega zemljišča kot novote je skladna s podatki spisa, saj v postopku pred upravnim sporom ta ugovor ni bil uveljavljan. Sicer pa pritožbeno sodišče pripominja, da je potrebno komasacijski postopek presojati celovito in popolno (glede na veliko število komasacijskih udeležencev in število parcel). Glede na že navedeno določbo 89. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, po katerih je pri razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku pomemben kriterij zaokroženost zemljišč, in naj bi se komasacijskim udeležencem delila zemljišča približno enake skupne površine, enake skupne vrednosti, je tudi po presoji pritožbenega sodišča v konkretnem postopku to upoštevano. Tudi pavšalni ugovor, da sta bila dva druga komasacijska udeleženca obravnavana drugače, kot pa tožnika, ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, postopek pa ni bil kršen.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.