Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za odločanje o sporu o pravici lastnikov denacionaliziranih stanovanj do povrnitve razlike stroškov kapitala, ki jih je po določbi 3. odstavka 63a člena Stanovanjskega zakona lastniku stanovanja dolžna povrniti občina, je stvarno pristojno Upravno sodišče.
Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.
Tožnika sta pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani vložila tožbo zoper odločbo Županje Mestne občine L. z dne 14.3.2003. S to je ta zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine L. z dne 8.10.2002, s katero je bilo odločeno, da sta tožnika upravičena do povračila razlike stroškov kapitala za dve denacionalizirani stanovanji in sicer za prvo stanovanje v višini 3.292,00 SIT in za drugo v višini 3.312,00 SIT. Upravno sodišče se je s sklepom, št. U 850/2003-7 z dne 31.3.2004 izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. V obrazložitvi tega sklepa je navedlo, da gre v tej zadevi za ukrep stanovanjske politike in politike najemnih stanovanj, kar je del socialno varstvene ureditve. Institut povrnitve razlike stroškov kapitala iz določbe 3. odstavka 63.a člena Stanovanjskega zakona (SZ, Uradni list RS, št. 18/91, 19/91, 9/94, 21/94, 23/96 in 1/2000) ni samostojen institut, ampak je izveden iz temeljne obveznosti lastnika stanovanja do zaračunavanja omejene najemnine po določbi 1. odstavka 63.a člena SZ. Zato je ta institut v funkciji socialnega varstva prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice oziroma oseb, s katerimi so lastniki stanovanj dolžni skleniti najemno pogodbo. Na to, da gre za institut socialnega varstva kaže tudi dejstvo, da se za izračun razlike stroškov kapitala uporablja isti predpis kot za zahtevek za znižanje neprofitne najemnine za najemnike socialnih stanovanj (Odlok o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, Uradni list RS, št. 23/2000).
Delovno in socialno sodišče z odstopom pristojnosti ni soglašalo. Menilo je, da ne gre za spor o socialnih prejemkih, torej za spor iz 4. točke 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, uradi list RS, št. 19/94).
Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.
V obravnavanem primeru je sporna pravica lastnikov denacionaliziranih stanovanj do povrnitve razlike stroškov kapitala, ki jih je dolžna lastniku stanovanja povrniti občina. Kaj so stroški kapitala določa 6. točka 63. člena SZ. To so stroški financiranja oziroma obresti za lastna sredstva. Namen te določbe pa ni preprečevanje socialne stiske, ampak pokritje razlike pri izrabi kapitala - stanovanja.
Upravičenost do pokritja te razlike ni vezana na socialne kriterije. Upravičenci so namreč vsi lastniki denacionaliziranih stanovanj, ki so s prejšnjimi imetniki stanovanjske pravice sklenili najemno pogodbo. Zato ne gre za socialni prejemek.
O pravici do plačila razlike stroškov kapitala je bilo odločeno z upravno odločbo. To odločitev sta tožnika izpodbijala s pritožbo, o kateri je bilo odločeno z odločbo, ki jo je izdala Županja Mestne Občine L. O tožbi zoper tako odločbo pa je stvarno pristojno odločati upravno sodišče. To izhaja iz določbe 1.člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50797 in 70/2000), po kateri upravno sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti in druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil. Skladno z navedenimi razlogi je Vrhovno sodišče RS na podlagi 2. odstavka 10,. člena ZUS odločilo o kompetenčenm sporu tako, da je v tej zadevi skladno s 1. členom ZUS pristojno odločati Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.