Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vložitev kazenske ovadbe še ne pomeni sodnega postopka, zato v tem primeru ZBPP ni uporabljiv.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči z dne 16. 6. 2010. V obrazložitvi pojasnjuje, da je prosilec v svoji vlogi naslovno sodišče zaprosil za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine zoper A. d.d. in v kazenskem postopku zaradi kazenskih ovadb zoper odvetnico B.B. ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. K prošnji ni predložil nobenih dokazil. Po pozivu sodišča pa je vlogo dopolnil z posameznimi dopisi. V nadaljevanju upravni organ pojasnjuje, da se brezplačna pravna pomoč odobri na način in pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v 11. do 24. členu.
V nadaljevanju upravni organ obširno pojasnjuje, zakaj po njegovem ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP, ki mora biti poleg pogoja finančnega in premoženjskega stanja prosilca izpolnjen, in sicer, da ni zadeva očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh. Predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti po Obligacijskem zakoniku niso podane. Prav tako ni pojasnjeno kaznivo dejanje, ki naj bi ga odvetnica storila. Prosilec le pavšalno navaja, kaj vse odvetnico obtožuje. Glede prošnje za dodelitev odvetnika za vložitev kazenskih ovadb pa ugotavlja, da je prošnja prosilca preuranjena. V fazi predkazenskega postopka še ne gre za sodni postopek. BPP pa se na podlagi 1. člena ZBPP lahko dodeli le zaradi uresničevanja pravic do sodnega varstva. V tem delu je upravni organ prošnjo zavrnil skladno z 2. točko prvega odstavka 37. člena ZBPP.
Tožnik v tožbi navaja, da ni prava uka oseba, zato prosi Upravno sodišče, da mu dodeli brezplačno pravno pomoči. Meni, da bo s pravno pomočjo lahko navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v tožbi. Tako bo tudi dokazal, da so navedbe Okrožnega sodišča netočne in lažne. Tožnik je ostal brez pravne pomoči, vendar ne po svoji krivdi. Tako stanje pa sodišče zlorablja za krivično in nepravilno razsojanje. Onemogočanje tožniku, da uveljavlja vsa pravna sredstva, so nedopustno dejanje sodišča in zločin nad njim. Zoper vse, ki podpirajo taka kriminalna dejanja, bo podal nove kazenske ovadbe ter vložil nove odškodninske tožbe.
Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala.
Sodišče je o zadevi odločilo na seji skladno z določbo 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).
Tožba ni utemeljena.
Dejstvo, da je tožnik prava neuka stranka, med strankama ni sporno. Ni pa to niti edini niti glavni kriterij za odobritev brezplačne pravne pomoči, kot bi se sicer to dalo razbrati iz stališča tožnikove tožbe. Pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določajo členi 11 do 24 ZBPP. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena omenjenega zakona se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Tako je po prvem odstavku 13. člena ZBPP do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svojih družinskih članov, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči pa se v smislu 24. člena ZBPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialni ekonomski položaj. Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik izpolnjuje pogoje glede finančnega položaja prosilca, pa tožnik dejstva, da gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno vlogo, ni z ničemer niti zanikal niti dokazal nasprotnega. Po drugi strani pa iz podatkov spisa nesporno izhaja, da vložitev kazenske ovadbe, za katero tožnik prav tako uveljavlja brezplačno pravno pomoč, še ne predstavlja sodnega postopka, kar posledično pomeni, da v tem primeru ZBPP ni uporabljiv.
Glede na povedano sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.