Jedro

Potencialni dražitelj ima seveda pravico, da na dražbo sploh ne pristopi ali pa na dražbi ne da ponudbe (ne ponudi niti izklicne cene). Dražba z edinim potencialnim dražiteljem, ki na dražbo ne pristopi ali na dražbi ne da ponudbe, ni uspešna, varščine, ki je namenjena utrditvi obveznosti sklenitve prodajne pogodbe, pa razpisnik dražbe ne more obdržati, saj obveznost sklenitve prodajne pogodbe sploh ni nastala.

Toda pritožba zmotno meni, da so nični razpisni pogoji, če potencialnega dražitelja zavezujejo tudi za primer, da ne pristopi na dražbo. ZFPPIPP ureja le situacijo, ko je dražba opravljena in prej potencialni dražitelj pristopi na dražbo, pa je uspešen ali pa ni, ker so bili uspešni drugi dražitelji, ne ureja pa situacije, ko potencialni in edini dražitelj ne pristopi na dražbo. Takšno situacijo pa se sme urediti z razpisnimi pogoji, kot je v konkretni zadevi to bilo v 4. točki dražbenih pogojev.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 740,41 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 492/2017 z dne 25. 8. 2020 izreklo: ″I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki glasi: ″1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki vrniti vplačano varščino v višini 36.000 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 27. 7. 2017 dalje do plačila, vse v 15 dneh od izdaje sodbe, pod izvršbo. 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti tudi vse pravdne stroške tega postopka v 15 dneh pod izvršbo, od izdaje sodbe dalje, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi do plačila.″ II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške pravdnega postopka v znesku 2.336,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.″

2. Zoper to sodbo je po svoji pooblaščeni odvetniški pisarni pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek pred sodiščem prve stopnje.

3. Tožeča stranka priglaša stroške pritožbe.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in meni, da je izpodbijana sodba v celoti pravilna in zakonita in predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Tožena stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožba ni utemeljena.

Presoja sodišča prve stopnje

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, da je v stečajnem postopku nad toženo stranko kot stečajnim dolžnikom Okrožno sodišče v Celju z 2. dodatnim sklepom o prodaji z dne 3. 5. 2017 St 1754/2013 odločilo, da se prodaja nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki ga predstavljajo nepremičnine z ID znakom ... *8/2, ... 11/6, ... 11/10, ... 1421, ... 1423, ... 14/1, ... 14/4 in ... 14/5, vse v deležu do celote (1/1), izvede na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, izklicna cena se določi v višini 360.000,00 EUR, varščina pa se določi v višini 36.000,00 EUR. Po pravnomočnosti sklepa o prodaji je stečajna upraviteljica objavila vabilo na javno dražbo z zviševanjem izklicne cene na dan 25. 7. 2017 ob 10:00 uri v Ljubljani. V vabilu na javno dražbo z zviševanjem izklicne cene je tožena stranka natančno in določno opredelila: predmet prodaje, izklicno ceno, varščino ter pogoje javne dražbe in prodaje in pogoje sodelovanja na javni dražbi. Sklep o prodaji kot tudi vabilo na javno dražbo sta bila javno objavljena na spletni strani AJPES dne 31. 5. 2017, torej skoraj dva meseca pred razpisano dražbo.

8. Kot nesporno med pravdnima strankama sodišče prve stopnje povzema, da je tožeča stranka na spletu zasledila oglas tožene stranke za javno dražbo. Tožeča stranka je stečajno upraviteljico tožene stranke 17. 7. 2017 prosila, naj ji posreduje cenilno poročilo za proizvodno-poslovno stavbo na V. in upraviteljica E. B. ji ga je tudi poslala.

9. Nesporno med pravdnima strankama je, da je na podlagi objave javne dražbe tožeča stranka 24. 7. 2017 plačala varščino v višini 36.000,00 EUR. Javna dražba je bila 25. 7. 2017 ob 11.00 uri v prostorih Odvetniške pisarne F., na dražbo pa ni pristopil nihče. Tožeča stranka je v jutranjih urah tega dne telefonsko preko pooblaščenca stečajno upraviteljico obvestila o svojem odstopu od dražbe. Dne 27. 7. 2017 je tožeča stranka poslala toženi stranki pisno zahtevo za vračilo varščine. Tožena stranka je o zahtevi tožeče stranke še isti dan telefonsko obvestila Okrožno sodišče v Celju, ki vodi stečajni postopek in v skladu z ustnim navodilom stečajne sodnice je tožeči stranki v elektronskem sporočilu z dne 27. 7. 2017 pojasnila, da splošni pogoji zavezujejo tožečo stranko, zato bo v primeru, da pogodbe ne bo podpisala, varščina zapadla v korist stečajne mase kot pogodbena kazen. Istega dne je tožena stranka tožeči stranki po elektronski pošti poslala v podpis prodajno pogodbo, vendar tožeča stranka prodajne pogodbe ni podpisala v zakonsko določenem roku niti kasneje.

10. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi povzelo, da tožeča stranka zatrjuje, da zahteva vrnitve vplačane varščine iz razloga ničnost splošnih pogojev, vsebovanih v dražbenem razpisu in zatrjuje, da splošni pogoji, zlasti 4. točka, nasprotujejo določbam Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in so tudi nejasni. Tožeča stranka še zatrjuje, da od dražbe ni odstopila iz razloga, ker ne bi bila pripravljena plačati predmeta nakupa po izklicni ceni, ampak ker je bila v zmoti glede samega predmeta nakupa, saj ji je Poročilo o oceni vrednosti cenilca B. M., ki ji ga je na njen poziv posredovala tožena stranka, vzbudilo prepričanje, da se prodaja celoten proizvodni kompleks, ki je bil zajet v cenitvenem poročilu, zato tožeča stranka ni vedela, da se prodajajo le parcele z ID znakom ...*8/2, ... 11/6, ... 11/10, ... 1421, ... 1423, ... 14/1, ... 14/4 in ... 14/5, ki naj bi v naravi predstavljale proizvodno halo in upravno stavbo s pripadajočim zemljiščem. Po mnenju tožeče stranke je do neizpolnitve obveznosti prišlo iz vzroka, za katerega tožeča stranka ne odgovarja, tožena stranka ne more zahtevati pogodbene kazni v višini varščine. Tožeča stranka še trdi, da je pogodbena kazen v višini varščine v znesku 36.000,00 EUR glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka in jo mora skladno z 252. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) sodišče znižati. Tožena stranka nasprotuje vrnitvi varščine, ker so nepremičnine, ki so bile predmet prodaje na javni dražbi, bile jasno določene, in je tožeča stranka bila seznanjena, kaj je predmet prodaje, pogoji javne dražbe in prodaje niso nični, pogodbena kazen v višini varščine pa ni nesorazmerno visoka.

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sporna 4. točka Pogojev javne dražbe in prodaje (v besedilu tudi splošni ali dražbeni pogoji) določa: ″V primeru, da varščino vplača le en potencialni dražitelj, se šteje, da soglaša z nakupom predmeta, za katerega je vplačal varščino po izklicni ceni. V primeru, da ni pripravljen ponuditi niti izklicne cene oziroma odstopi od dražbe ter kot edini ponudnik ni pripravljen skleniti prodajne pogodbe za premoženje, ki je predmet dražbe, po izklicni ceni, se varščina ne vrne, ampak mora stečajnemu dolžniku plačati pogodbeno kazen za neizpolnitev obveznosti skleniti prodajno pogodbo v znesku, ki je enak znesku varščine.″

12. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da ZFPPIPP v pododdelku 5.8.2. ureja prodajo premoženja stečajnega dolžnika in kot način prodaje v 329. členu, 333. členu in 334. členu podrobneje določa javno dražbo, varščino kot način utrditve obveznosti dražitelja skleniti prodajno pogodbo, če bo na dražbi uspel, pogoje za vračilo oziroma nevračilo vplačane varščine in pogoje oziroma sestavine, ki jih mora vsebovati razpis javne dražbe. Obrazložilo je, da ZFPPIPP določa le tiste sestavine, ki jih mora vsebovati vsak razpis javne dražbe, torej nujne sestavine, kar pa ne pomeni, da razpis ne sme vsebovati kakšnih drugih pogojev, ki v zakonu niso izrecno določeni, niso pa tudi z zakonom prepovedani, še zlasti, če gre za določila, s katerimi se zasledujejo temeljna načela stečajnega postopka, kot je načelo hitrosti in zagotavljanja najugodnejših pogojev glede višine plačila terjatev upnikov. Presodilo je, da ob upoštevanju prej navedenega, sporno določilo v razpisu javne dražbe tožene stranke, vsebovano v 4. točki Pogojev javne dražbe in prodaje ni v nasprotju z ureditvijo v ZFPPIPP, ker lahko druge pogoje, ki v zakonu niso določeni, upravitelj določi s splošnimi pogoji, objavljenimi v okviru vabila na javno dražbo. Zgolj dejstvo, da zakon (ZFPPIPP) ne predpisuje pogodbene kazni za neudeležbo na dražbi, torej še ne pomeni, da je takšna določba splošnih pogojev nična. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je navedeno sporno določbo razumeti v smislu sprejema objavljene ponudbe. Varščino vplačajo le tisti dražitelji, ki so pripravljeni kupiti predmet prodaje najmanj po izklicni ceni. Glede na navedeno določba splošnih pogojev, da kupec s plačilom varščine soglaša z nakupom predmeta, za katerega je vplačal varščino, po izklicni ceni, ne more biti nična, saj gre za ponudbo, ki jo da stečajni dolžnik, dražitelj pa jo s plačilom varščine sprejme. Izklicna cena in predmet prodaje sta vnaprej znana, s plačilom varščine pa je potencialni kupec podal konkludentno izjavo, da ponudbo sprejema. Po stališču sodišča prve stopnje se s tem določilom tudi nedvomno preprečujejo razne špekulacije med potencialnimi kupci premoženja stečajnega dolžnika in je določilo v korist stečajne mase ter je namenjeno zagotovitvi hitrosti stečajnega postopka. Ker zasleduje legitimne cilje, določene v zakonu, tako vnaprej objavljeno določilo ne more biti nično, kot zmotno zatrjuje tožeča stranka. Ob dejstvu, da so bili razpisni pogoji objavljeni skoraj dva meseca pred dražbo, da je tožeča stranka varščino vplačala ter da je pred odstopom od dražbe tožeča stranka v telefonskem pogovoru z upraviteljico izpostavila, da se boji 4. člena splošnih pogojev, ni dvoma, da so tožeči stranki bili razpisni pogoji znani oziroma bi ji morali biti znani, če je bila dovolj skrbna. Zato jo razpisani dražbeni pogoji, ki so po mnenju sodišča povsem jasni, tudi zavezujejo. Tudi ne gre za kumulacijo varščine in pogodbene kazni, saj je iz 4. točke Pogojev javne dražbe in prodaje razvidno, da ne gre za kumulacijo varščine in pogodbene kazni, ampak je pogodbena kazen za neizpolnitev obveznosti skleniti prodajno pogodbo določena v skupnem znesku (248. člen OZ) v višini, ki je enaka znesku varščine. Ker tožeča stranka pogodbe ni podpisala in je tako ni sklenila, je zadržanje vplačane varščine v skladu z dražbenimi pogoji.

13. Sodišče prve stopnje je presodilo, da se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na zmoto glede obsega prodaje oziroma predmeta prodaje. Predmet prodaje so po dražbenih pogojih nepremičnine z ID znakom ... *8/2, ... 11/6, ... 11/10, ... 1421, ... 1423, ... 14/1, ... 14/4 in ... 14/5, vse v deležu do celote (1/1), ki v naravi predstavljajo proizvodno halo, upravno stavbo s pripadajočim zemljiščem na zakonsko predpisan način z ID znakom vsake posamezne nepremičnine. Tako sklep o prodaji kot tudi vabilo na javno dražbo sta bila javno objavljena na spletnem portalu AJPES dne 31. 5. 2017, torej skoraj dva meseca pred razpisano dražbo, zato je bilo tožeči stranki znano, kaj je predmet prodaje, oziroma bi ji moralo biti znano, če je bila dovolj skrbna. Poročilo o oceni vrednosti cenilca B. M., na katerega se tožeča stranka sklicuje, ni del sklepa o prodaji niti vabila na javno dražbo. To cenilno poročilo je tožena stranka tožeči stranki posredovala na njeno pobudo. Iz cenilnega poročila je razvidno, da so v njem bile ocenjene nepremičnine, ki so predmet prodajaje na javni dražbi z dne 25. 7. 2015, in ostale nepremičnine v lasti stečajnega dolžnika, ki niso bile predmet prodaje, cenilec pa je za vsako posamezno nepremičnino navedel označbo z veljavnim ID znakom, navedel njeno površino ter tržno in likvidacijsko vrednost. Do zmote je lahko prišlo zgolj iz razlogov na strani tožeče stranke in relevantna je navedba predmeta v sklepu o prodaji in v vabilu na javno dražbo in tožena stranka je predmet prodaje označila tako, da ni bilo prav nobenega dvoma, kaj se prodaja, zato pri tožeči stranki ni mogla povzročiti zmote.

14. Sodišče prve stopnje je še presodilo, da je neutemeljeno sklicevanje tožeče stranke na znižanje pogodbene kazni v višini varščine v znesku 36.000,00 EUR. V konkretnem primeru je izklicna cena nepremičnin, ki so se prodajale na javni dražbi dne 25. 7. 2017, bila določena v višini 360.000,00 EUR, obveznost uspešnega dražitelja pa je bila skleniti prodajno pogodbo za nepremičnine, ki so predmet dražbe, (najmanj) po izklicni ceni. Na ta način se je zasledovalo zagotavljanje najboljših pogojev za plačilo upnikov kot eno temeljnih načel stečajnega postopka. Iz konkretnih dražbenih pogojev izhaja, da je pogodbena kazen bila neposredno povezana z varščino. Višina varščine je bila primerna in določena v skladu z določbami ZFPPIPP ter pravnomočnim sklepom o prodaji, znašala pa je 10 % izklicne cene, kolikor znaša tudi pogodbena kazen. Vprašanje potencialne škode, ki jo izpostavlja tožeča stranka, je za predmetno zadevo nerelavantno, saj je pogodbena kazen po svoji naravi vnaprej dogovorjena odškodnina. S sprejemom ponudbe s plačilom varščine je tožeča stranka pristala tudi na višino pogodbene kazni. Glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti pogodbena kazen ni nesorazmerno visoka (252. člen OZ).

15. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožeča stranka s tem, ko je edina vplačala varščino za dražbo z dne 25. 7. 2017, soglašala z nakupom predmeta, za katerega je vplačala varščino po izklicni ceni. Ker je odstopila od dražbe in kot edini ponudnik ni bila pripravljena skleniti prodajne pogodbe za premoženje, ki je predmet dražbe, po izklicni ceni, je skladno z določilom 4. točke dražbenih pogojev, ki niso v nasprotju z določili ZFPPIPP in niso nični, tožena stranka utemeljeno zadržala vplačani znesek varščine. Tega upravičenja tožene stranke tožeča stranka tudi z neutemeljenim sklicevanjem na zmoto glede obsega prodaje in na nesorazmernost pogodbene kazni ni uspela izpodbiti.

16. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Presoja pritožbenega sodišča

17. Pritožba trdi, da z izpodbijano sodbo ne soglaša in primarno izpostavlja, da javna dražba ni bila uspešna, zaradi česar nadaljnje posledice glede zadržanja varščine niso zakonite.

18. Pritožba obširno navaja, kaj je javna dražba in kaj je njen cilj in kdaj je dražba uspešna oziroma neuspešna, vse te navedbe pa so pritožbena novota, čeprav skrite pod v pravni in sodni doktrini opredeljen pojem javne dražbe, in že zato te pritožbene navedbe niso upoštevne, ker bi jih pritožnik moral podati že pred sodiščem prve stopnje, pa jih ni (337. člen ZPP).

19. Prav tako so pritožbena novota pritožbene navedbe, da je pogoj, da lahko kupec na javni dražbi kupi predmet prodaje, da je na javni dražbi uspešen in kot pritožba teoretizira, je uspešen lahko le tisti, če se javne dražbe udeleži ter obratno, če na javno dražbo nihče ne pristopi, le-ta ne more biti uspešna, sicer bi bila javna dražba sama sebi namen. Kot trdi pritožba, za takšno razlagovanje ni zakonske podlage, saj zakon jasno določa, kako javna dražba poteka in da se ob koncu javne dražbe razglasi dražitelja, ki je uspel. Če nikogar na dražbi ni, tem postopkovnim zakonskim določilom ni mogoče zadostiti.

20. Pritožba trdi, da kljub temu, da niti tožeča stranka, niti nihče drug na javno dražbo dne 25. 7. 2017 ni pristopil, je tožena stranka tožeči stranki zadržala varščino in meni, da je 4. točka dražbenega razglasa absurdna, presoja sodišča prve stopnje, da sporno določilo ni v nasprotju z zakonom in da zasleduje legitimne cilje, pa ne sprejemljivo. Kot meni pritožba, da v kolikor bi takšno določilo vzdržalo, in bi se na dan dražbe ugotovilo, da je varščino vplačal le en ponudnik, javna dražba sploh ne bi bila potrebna, ampak bi to avtomatično pomenilo, da se bo pogodba sklenila s tem ponudnikom. Ne samo, da se pogodba bo sklenila s tem ponudnikom, ampak da je praktično že sklenjena z njim. Tega pa zakon ne predvideva. Javna dražba mora biti vselej izvedena. Navedeno potrjujejo primeri, ko ponudnik, ki je pravočasno vplačal varščino, na javno dražbo zamudi ali se je ne more udeležiti, ker je zadržan, in je zato javna dražba neuspešna. Nobene logične razlage ni, da bi v tem primeru, ko tožeča stranka na dražbo prav tako ni prišla, sodišče njeno odsotnost razlagalo drugače. Tudi iz 4. točke dražbenih pogojev ne izhaja, da naj bi bila javna dražba uspešna, četudi nihče nanjo ne pristopi. Vplačilo varščine je namenjeno temu, da potencialni kupec pridobi pravico do udeležbe na dražbi, pravico sodelovanja na dražbi in da z vplačilom utrdi svojo obveznost skleniti prodajno pogodbo, če bo na dražbi uspel. Da lahko na dražbi uspe, pa mora na dražbo priti in na njej sodelovati. Nikakor pa ni mogoče vplačila varščine razumeti na način, da je dražitelj z vplačilom varščine zavezan k sklenitvi prodajne pogodbe, ne glede na okoliščine. Kot tudi ni razloga za različno obravnavo potencialnih kupcev zgolj na podlagi dejstva, ali je varščino vplačal le en, ali pa je varščino vplačalo več potencialnih kupcev. Stečajni upravitelj ne more samovoljno širiti dražbenih pogojev na takšen način, ki izničujejo namen javne dražbe. Za takšno širitev zakonska podlaga ne obstaja. Pritožba trdi, da gre za nesorazmerno obvezo, da je potencialni kupec že avtomatično kupec nepremičnine, če vplača varščino, niti ni dražil, pa je zavezan kupiti, še več, niti na dražbo ni pristopil in je zavezan kupiti. Dražba sploh ni bila izvedena in je postal najuspešnejši dražitelj. Prav tako ni potrebno podpisovanje pogodbe, saj je le-ta že sklenjena, ko potencialni kupec vplača varščino.

21. Pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljene trditve pritožbe, da so dražbeni pogoji, tako kot so bili opredeljeni v vabilu za javno dražbo z zvišanjem izklicne cene v konkretni zadevi nezakoniti in da so v nasprotju z namenom javne dražbe.

22. V obravnavani zadevi gre za prodajo premoženja tožene stranke kot stečajnega dolžnika. Skladno z določbo 329. člena ZFPPIPP je po sklepu stečajnega sodišča bila izbrana prodaja premoženja in sicer nepremičnine z ID znakom ... *8/2, ... 11/6, ... 11/10, ... 1421, ... 1423, ... 14/1, ... 14/4 in ... 14/5, vse v deležu do celote (1/1), ki v naravi predstavljajo proizvodno halo, upravno stavbo s pripadajočim zemljiščem na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene.

23. Po določbi drugega odstavka 329. člena ZFPPIPP je javna dražba javno vabilo k dajanju ponudb, s katerim se stečajni dolžnik zaveže, da bo sklenil prodajno pogodbo s tistim dražiteljem, ki bo na dražbi ponudil najvišjo ceno. Ni dvoma, da mora biti dražba opravljena in uspešna, kar pomeni, da dražitelj sprejme ponudbo (lahko edinega) ponudnika na dražbi. Predpogoj za udeležbo na javni dražbi za prodajo premoženja stečajnega dolžnika pa je plačilo varščine, ki mora biti vplačan en delovni dan pred javno dražbo. Varščina je denarni znesek, s plačilom katerega dražitelj pri javni dražbi utrdi svojo obveznost skleniti prodajno pogodbo, če bo na dražbi uspel.1 Plačilo varščine je torej obvezen pogoj za udeležbo na javni dražbi, plačilo varščine pa mora biti izvedeno en delovni dan pred javno dražbo. V tej fazi ima vplačnik varščine status potencialnega dražitelja in pokaže se lahko, da je tudi edini. Takšna je bila situacija v obravnavani zadevi.

24. Potencialni dražitelj ima seveda pravico, da na dražbo sploh ne pristopi ali pa na dražbi ne da ponudbe (ne ponudi niti izklicne cene). Dražba z edinim potencialnim dražiteljem, ki na dražbo ne pristopi ali na dražbi ne da ponudbe, ni uspešna, varščine, ki je namenjena utrditvi obveznosti sklenitve prodajne pogodbe, pa razpisnik dražbe ne more obdržati, saj obveznost sklenitve prodajne pogodbe sploh ni nastala.

25. Toda pritožba zmotno meni, da so nični razpisni pogoji, če potencialnega dražitelja zavezujejo tudi za primer, da ne pristopi na dražbo. ZFPPIPP ureja le situacijo, ko je dražba opravljena in prej potencialni dražitelj pristopi na dražbo, pa je uspešen ali pa ni, ker so bili uspešni drugi dražitelji, ne ureja pa situacije, ko potencialni in edini dražitelj ne pristopi na dražbo. Takšno situacijo pa se sme urediti z razpisnimi pogoji, kot je v konkretni zadevi to bilo v 4. točki dražbenih pogojev.2

26. Pritožba zmotno meni, da je takšen dražbeni pogoj absurden in ničen, saj se z njim ureja pravna situacija, ko edini potencialni dražitelj ne pristopi na dražbo, katere cilj je unovčenje premoženja stečajnega dolžnika zaradi čimprejšnjega poplačila upnikov stečajnega dolžnika, ki pa ga je mogoče doseči s tem, da se dražitelj zaveda posledic svoje ponudbe, ki ne more biti špekulativnega namena in posledično onemogočati pričakovanega unovčenja premoženja stečajnega dolžnika.

27. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje pravilnemu materialno pravnemu stališču sodišča prve stopnje, da 4. točka dražbenih pogojev ni nična, potencialni dražitelj, ki ravna s potrebno skrbnostjo, pa se lahko nedvomno zaveda posledic svoje ravnanja, če se izkaže, da je edini potencialni dražitelj in če na dražbo ne bo pristopil. Nastopijo učinki, kot jih dražbeni pogoji jasno določajo in sicer se šteje, da je potencialni dražitelj kljub ne pristopu na dražbo sprejel ponudbo za nakup prodajanega premoženja in po izklicni ceni ter zavezo, da mora podpisati prodajno pogodbo, ki jo pripravi stečajni dolžnik kot razpisnik dražbe, saj je pogodba sklenjena šele s podpisom pogodbe in ne podpis pogodbe pomeni odklonitev sklenitve prodajne pogodbe, zaradi neizpolnitve te obveznosti pa nastopi pogodbena sankcija, to je izguba vplačane varščine.

28. Obširne pritožbene trditve o pravni naravi varščine in pogodbene kazni so pritožbene novote, v ničemer pa ne morejo omajati pravilne presoje sodišča prve stopnje, da je tožena stranka skladno z dražbenimi pogoji smela zadržati s strani tožeče stranke vplačano varščino, ki kot pravni institut ni posebej opredeljena, zato se v pravni teoriji in sodni praksi enači z aro za utrditev obveznosti skladno z določbo 65. člena OZ, za katero pa je značilno, da ima enako funkcijo kot pogodbena kazen, ki je dogovorjena za primer neizpolnitve pogodbene zaveze oziroma v konkretnem primeru zaveze, nastale v posledici izpolnitve dražbenih pogojev.

29. Pri varščini gre le za smiselno enak pravni institut kot je pogodbena kazen le v smislu utrditve dogovorjene obveznosti v dražbenem postopku, pritožba zmotno meni, da je s tem, ko je tožeči stranki bila poslana v podpis pogodba, tožena stranka skladno z določbo 251. člena OZ opravila izbirno pravico, da v primeru, če je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti, zahteva bodisi izpolnitev obveznosti bodisi pogodbeno kazen in o upnik eno od možnosti izbere, druga izbirna pravica preneha. Te določbe ob veljavnih dražbenih pogojih ni mogoče uporabiti, saj je zapadlost varščine v korist razpisnika dražbe dogovorjena, če dražitelj ne podpiše prodajne pogodbe

30. Pritožbene trditve, da je bistveni razlog, da tožeča stranka na dražbo ni pristopila, zmota glede predmeta prodaje, na pravilno presojo v sporni zadevi ne morejo vplivati, saj pritožba sama pove, da drži, da so bile in v sklepu o prodaji in v objavi javne dražbe navedene nepremičnine, ki se prodajajo, kot tudi drži, da so bile v cenilnem poročilu navedene in ocenjene nepremičnine, ki so bile predmet prodaje na javni dražbi, in nepremičnine, ki niso bile predmet prodaje, in da drži, da je bilo v objavi javne dražbe pod dodatnim opisom navedeno, da nepremičnine v naravi predstavljajo proizvodno halo, upravno stavbo s pripadajočim zemljiščem in pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je ob dejstvu, da je tožeča stranka razpolagala s cenitvenim poročilom, kjer so bile opisane vse nepremičnine in tudi ocenjene, ob potrebni skrbnosti in ob ponujenem pa odklonjenem ogledu nepremičnin, nedvomno lahko vedela, kaj je predmet prodaje. Predmet prodaje je bil v dražbenih pogojih jasno določen, v cenitvenem poročilu pa tudi slikovno predstavljen, tako da o zmoti glede predmeta prodaje ni mogoče govoriti, sploh pa je v zmoti ni spravila tožena stranka, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.

31. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker v zvezi z zatrjevano zmoto glede predmeta prodaje ni zaslišalo priče U. V., ker pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka tista, ki je opustila potrebno skrbnost pri preverjanju predmeta prodaje, kar bi lahko naredila že na podlagi cenitvenega poročila, predvsem pa na podlagi ogleda, izpovedba priče o tem da je tožeča stranka mislila, da se prodaja nekaj drugega, pa na določenost predmeta v postopku konkretne javne dražbe ne more vplivati. Opustitev zaslišanja priče tako ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

32. Neutemeljen je pritožbeni očitek o pretirano visoki varščini, saj je višina varščine zakonsko določena3 in ne sme biti nižja kot 20.000,00 EUR in ne nižja kot 5% izklicne cene ali izhodiščne cene, če je ta višja od 200.000, 00 EUR. Ker je izklicna cena bila 360.000,00 EUR , je varščina v znesku 36.000, 00 EUR skladna z zakonsko prepisano višino.

33. Pritožbeno sodišče po vsem navedenem ugotavlja, da ima izpodbijana sodba razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in razumljivi in jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne in svoje, na ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo kot neutemeljen.

34. Pritožba izreka o stroških konkretno ne izpodbija, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti zmotne uporabe materialnega prava.

35. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

36. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP).

37. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 740,41 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena ZPP).

38. Pritožbeno sodišče je stroške odgovora na pritožbo odmerilo skladno z OT in priznalo po tarifni številki 21/1 stroške odgovora na pritožbo 875 točk, po 11. členu OT 17,5 točk za materialne stroške, kar skupaj zanaša 892,50 točk, ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 606,90 EUR, povečano za 22 % DDV pa 740,41 EUR. Odločitev glede zamudnih obresti temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13. 12. 2006. 1 Določba 333. člena ZFPPIPP ureja varščino v postopku prodaje premoženja v stečajnem postopku. 2 4. točka dražbenih pogojev se glasi: ″V primeru, da varščino vplača le en potencialni dražitelj, se šteje, da soglaša z nakupom predmeta, za katerega je vplačal varščino po izklicni ceni. V primeru, da ni pripravljen ponuditi niti izklicne cene oziroma odstopi od dražbe ter kot edini ponudnik ni pripravljen skleniti prodajne pogodbe za premoženje, ki je predmet dražbe, po izklicni ceni, se varščina ne vrne, ampak mora stečajnemu dolžniku plačati pogodbeno kazen za neizpolnitev obveznosti skleniti prodajno pogodbo v znesku, ki je enak znesku varščine.″ 3 Drugi odstavek 333. člen ZFPPIPP.