Jedro

Ocena stopnje zahtevnosti je v pristojnosti sodišča. Izvedenec pa mora pojasniti in navesti, zakaj izdelavo izvida in mnenja šteje za zelo zahtevno.

Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specialistična znanja oziroma znanja za več področij in sodelovanje z izvedenci iz drugih področij.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se zvišajo nagrada za opravljeno izvedensko delo iz zneska 529,00 EUR na znesek 687,70 EUR, prispevek za PIZ iz zneska 46,82 EUR na znesek 60,86 EUR in prispevek po ZZVZZ iz zneska 2,80 EUR na znesek 3,64 EUR.

II. Pritožnik nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedencu za raziskavo prometnih nezgod dr. F. F. za pisno izdelavo izvedenskega mnenja priznalo nagrado v znesku 529,00 EUR, povečano za 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 46,82 EUR in 0,53 % prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje v višini 2,80 EUR.

2. Zoper sklep se iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov pritožuje izvedenec. Izraža nestrinjanje s stališčem sodišča, ki je izvedensko delo ovrednotilo kot zahtevno, in predlaga, da se skladno s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik)2 izdelano mnenje ovrednoti za zelo zahtevno in se mu prizna nagrada v višini 414,00 EUR namesto 276,00 EUR, posledično znaša 15 % materialnih stroškov 89,70 EUR in ne 69,00 EUR kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje. Problem, ki ga je moral s svojo raziskavo in delom rešiti, je bil zahteven, zato je moral uporabiti štiri računalniške programe za izdelavo simulacij in sicer ARC, VIRTUAL CRASH, PC CRASH in MADYMO, bistvena težavnost pa je bila, da je moral dokazati, ali so poškodbe tožnice, ki so bile ugotovljene po nekaj mesecih po trku, res v povezavi z dinamiko trka in so nastale pri trku zaradi strižnih sil v hrbtenici tožnice. Navedeno računalniško orodje je navedel v poročilo, na zahtevnost dela pa je opozoril s posebnim obračunom materialnih stroškov, iz katerega se vidi kompleksnost zadeve.

3. Pravdni stranki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V pritožbenem postopku je sporno vrednotenje pisne izdelave izvedenskega mnenja. Pravilnik, ki predstavlja pravno podlago za njegovo vrednotenje in plačilo nagrade izvedencu, v prvem odstavku 51. člena predvideva štiri stopnje zahtevnosti (manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno). V skladu s četrtim odstavkom 47. člena Pravilnika je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za njegovo izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec oziroma cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet takega izvida oziroma mnenja, in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na njegovo zahtevnost. Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specialistična znanja oziroma znanja za več področij in sodelovanje z izvedenci iz drugih področij.3 Ker sodna praksa pri vrednotenju zahtevnosti upošteva tudi 47. člen Pravilnika, je neutemeljena pritožbena navedba, da je sodišče v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Ocena stopnje zahtevnosti je v pristojnosti sodišča. Izvedenec pa mora pojasniti in navesti, zakaj izdelavo izvida in mnenja šteje za zelo zahtevno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu korektno povzelo določila Pravilnika in obstoječo sodno prakso, a je napačno ovrednotilo zahtevnost izdelanega izvedenskega mnenja. Pritožbeno sodišče dodaja, da izvedenec ni ustrezno pojasnil, zakaj mnenje vrednoti za zelo zahtevno, saj je zgolj priglasil nagrado za zelo zahtevno mnenje ter v specifikaciji le naštel simulacije, ki jih je izdelal. Zato tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da ne Pravilnik ne izpodbijani sklep od njega nista zahtevala, da obrazloži stopnjo zahtevnosti. Že iz splošnega tolmačenja in primerjave zgoraj navedenih določil Pravilnika izhaja, da je breme obrazložitve zahtevnosti izvedenskega mnenja na tistemu, ki ga izdela, to je na izvedencu.

7. Pritrditi pa gre pritožbi, da vsebina izdelanega izvedenskega mnenja omogoča zaključek, da gre za zelo zahtevnega. Iz njega je namreč razvidna kompleksnost problematike in zapletenost primera, kot pravilno navaja pritožba. Sodišče je izvedencu res postavilo le štiri vprašanja, a so odgovori na navedena vprašanja narekovali poglobljeno analizo možnih potekov prometne nezgode, za analizo podatkov, raziskave in simulacije pa je izvedenec moral uporabiti več računalniških programov, ki jih je v svojem mnenju navedel. Enajst strani mnenja ima številne priloge, v katerih so prikazani rezultati simulacij, ki potrjujejo ugotovljena odločilna dejstva, na katerih temelji njegovo mnenje. Izvedenec je po pravilih svoje stroke v zaključnem mnenju posebej opredelil dokončne odgovore, predvsem zahtevno je bilo ugotavljanje ali so tožničine poškodbe hrbtenice nastale zaradi mehanskih vplivov med trkom na njeno telo. Izvedensko mnenje bi bilo podlaga za odločitev sodišča.4 Ob povedanem gre izvedensko mnenje šteti za zelo zahtevno.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter uporabilo 3. točko prvega odstavka 51. člena Pravilnika, v skladu s katerim je izvedenec upravičen do nagrade v višini 414,00 EUR. Temu ustrezno je priznalo povišano nagrado namesto zneska 529,00 EUR znesek 687,70 EUR, v katerem so upoštevani materialni stroški v višini 89,70 EUR. Posledično je povišan 8,85 % prispevek za PIZ iz 46,82 EUR na 60,86 EUR in 0,53 % prispevek po ZZVZZ iz 2,80 EUR na 3,64 EUR.

9. Ker ne določila Zakona o pravdnem postopku, ne zgoraj navedeni Pravilnik, niti Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku5 ne dajejo pravne podlage, da bi morali stranki izvedencu povrniti pritožbene stroške, ki predstavljajo sodno takso v višini 33,00 EUR, jih mora izvedenec nositi sam.

1 Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS 80/2010 s spremembami in dopolnitvami), ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa. 2 VSL sklepi II Cp 1438/2017, VSL I Cpg 1587/2012, VSL II Cp 791/2016, VSL II Cp 3226/2016, VSL I Cp 919/2017, VSL II Cp 1988/2017 in drugi. 3 V obravnavani zadevi je po izdelavi tega izvedenskega mnenja in izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete v Ljubljani prišlo do sklenitve sodne poravnave. 4 Ur. l. RS št. 32/2013.