Jedro

Ker v izpodbijanem sklepu tožene stranke določena omejitev gibanja za tožnika preneha učinkovati dne 10.2.2008 do 19.06 ure, kateri datum je že pretekel, si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato po presoji pritožbenega sodišča s pretekom navedenega dne tožnik ne izkazuje več pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi v upravnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 8.1.2007 (1. točka izreka sodbe in sklepa). S tem sklepom je tožena stranka tožniku (rojenem 1987) podaljšala omejitev gibanja za en mesec oziroma do pravnomočno končanega postopka na prostore Centra za tujce, in sicer od dne 10.1.2008 od 19.06 do 10.2.2008 do 19.06 ure. S sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

V obrazložitvi sodbe (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje navedlo, da se po določbi 2. alinee 1. odstavka 51. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ, Uradni list RS, št. 111/2007) prosilcu lahko začasno omeji gibanje, če je to potrebno zaradi suma zavajanja postopka iz 6. alinee 55. člena ZMZ. Po določbi 3. odstavka 51. člena ZMZ, če so razlogi za omejitev gibanja po izteku trimesečnega obdobja omejitve gibanja prosilcu za azil še vedno podani, se omejitev lahko podaljša še za en mesec. Po mnenju sodišča prve stopnje ima tožena stranka prav v tistem delu utemeljitve izpodbijane sodbe, kjer pravi, da je narava razloga iz 6. alinee 55. člena ZMZ takšna, da v tem primeru ni potrebno posebno ali novo utemeljevanje obstoja razloga iz 6. alinee 55. člena ZMZ, ampak zadošča navedba pravne podlage iz 6. alinee 55. člena ZMZ. Sodišču prve stopnje tudi ni bilo treba tožnika ponovno zaslišati (4. odstavek 51. člena ZMZ v zvezi z uveljavljeno upravno sodno prakso uporabe določbe 6. odstavka 27. člena ZAzil v primerljivih situacijah), saj je bil skladno z določbo 6. odstavka 27. člena ZAzil glede pravilnosti ugotovljene podlage za zlorabo postopka tožnik zaslišan že v upravnem sporu zoper sklep o omejitvi gibanja z dne 11.10.2007. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

V pritožbi zoper izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodba in sklepa) tožnik ponavlja tožbene navedbe in še dodaja: Tožnik je imel v času izdaje izpodbijanega sklepa status prosilca za mednarodno zaščito, česar pa niti tožena stranka, niti sodišče prve stopnje nista upoštevala. Tudi v času odločanja sodišča prve stopnje odločitev o zavrnitvi ali ugoditvi tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito še ni bila pravnomočna. Tega dejstva sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbi in odpravi sklep tožene stranke ter toženi stranki vrne zadevo v ponoven postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožbo je moralo pritožbeno sodišče zavreči. Pritožbeno sodišče meni, da tožnik v obravnavani zadevi ne izkazuje več pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijano sodbo. Pravni interes mora biti konkreten in neposreden in mora biti podan ves čas upravnega spora.

Ker v izpodbijanem sklepu tožene stranke določena omejitev gibanja za tožnika preneha učinkovati dne 10.2.2008 do 19.06 ure, kateri datum je že pretekel, si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato po presoji pritožbenega sodišča s pretekom navedenega dne tožnik ne izkazuje več pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi v upravnem sporu.

Glede na navedeno je sodišče moralo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) zavreči na podlagi določb 1. odstavka 22. člena in 2. odstavka 72. člena ZUS-1, v zvezi z določbama 3. odstavka 343. člena in 1. odstavka 351. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - UPB).