Jedro

Procesnega pomena izven pravde pridobljenega mnenja Ž. V. ni bilo mogoče obiti z njegovim zaslišanjem, njegovo izpovedbo v svojstvu priče pa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju dejstva, da se ne ukvarja s cenitvami, ustrezno dokazno ocenilo.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo naložilo toženi stranki (v nadaljevanju toženki), da tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) plača znesek 4.596,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2018 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 19.265,00 EUR od 4. 3. 2018 do 8. 12. 2020 ter zakonske zamudne obresti od zneska 450,00 EUR od 4. 3. 2018 do 21. 1. 2021 (I. točka izreka) in v roku 15 dni povrne stroške postopka v znesku 4.424,45 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka), v presežku pa je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo (II. točka izreka).

2. Tožnica s pravočasno pritožbo izpodbija navedeno sodbo v zavrnilnem delu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP. Vztraja, da je s strani izvedenca A. predviden postopek sanacije ekonomsko in tehnično nesprejemljiv ter da je zamenjava konstrukcije edini sprejemljiv pristop k sanaciji. Svojo tezo opira na izpovedbe prič, ki so sodelovale pri sanaciji, izvid in mnenje v pravdi postavljenega sodnega izvedenca za varstvo pri delu in požarno varnost F. P., mnenje in izpovedbo priče Ž. V., ki je zaposlen pri družbi M., ter mnenje J. B., ki je sicer tudi sodni cenilec in izvedenec za gradbeništvo, prav tako ponavlja pripombe na izvid in mnenje izvedenca A., ki jih je podala že pred sodiščem prve stopnje. Uveljavlja tudi kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) zaradi zavrnitve substanciranih dokaznih predlogov tožnice. Glede na izvajanje izvedenca A. je po mnenju pritožbe očitno, da nima strokovnega znanja glede sanacije montažnih objektov in ne pozna konstrukcijskih lastnosti montažnih hiš, še zlasti ne konkretne zasnove hiše, zato so v njegovem mnenju očitna nasprotja. Ker je mnenje izvedenca pomanjkljivo in diametralno nasprotno z mnenji treh strokovnjakov, bi bilo nujno postaviti novega izvedenca, ki bi se opredelil o tem, ali je takšna tehnična rešitev, kot jo je zagovarjal izvedenec A., možna ali ne. Sodišče prve stopnje naj bi tudi neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge po vpogledu v predložene listine in fotografije v okviru pripravljalnih vlog kot odgovor oziroma pripombe na mnenje in dopolnitev mnenja izvedenca A. ter mnenje izvedenca B., saj tožnica ni mogla vedeti, kakšen način sanacije so bo zamislil postavljeni sodni izvedenec in je le tako lahko podala argumentirane pripombe. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smislu ugoditve tožbenemu zahtevku tudi v izpodbijanem delu ter podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ter priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka pa s prav tako s pravočasno pritožbo izpodbija navedeno sodbo v ugodilnem delu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da gre v predmetni zadevi za pogodbeno zavarovanje in je višina zavarovalnega kritja točno določena, kar pomeni, da je morebitna obveznost toženke omejena na zavarovalno vsoto. V skladu s Tabelo kritij in 64. členom Splošnih pogojev Dom AS (01-DOM-01/09) ima zavarovanec kritje za stroške čiščenja, rušitve in odvoza uničenih delov na deponijo v višini 3% od zavarovalne vsote (120.000,00 EUR), kar znaša 3.600,00 EUR. V izračunu izvedenca A. so stroški čiščenja (ne glede na to, kako jih imenuje izvedenec) obračunani v postavkah 3 – 9, 11, 12 in 47 za zgornjo etažo in v postavki 1 za pritličje v skupnem znesku 5.930,00 EUR, kar pomeni, da za znesek 2.330,00 EUR presegajo zavarovalno vsoto za čiščenje. Prav tako navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da zavarovalnica plača le dejansko nastalo premoženjsko škodo oziroma zavarovalnino za izvedeno sanacijo škode. Postavka 48 izračuna izvedenca predstavlja nepredvidena dela v višini 5% vrednosti obračuna škode v znesku 2.267,25 EUR, ki niso in ne morejo biti opredeljena kot premoženjska škoda, saj je to „imaginarna“ postavka, ki jo lahko opravičijo le že dejansko izvršena dela, nujna za sanacijo, ki niso bila predvidena v ponudbi in so bila na gradbišču tudi dejansko izvršena. Ker gre za sanacijo škode, ne pa novogradnjo, ta postavka v celoti odpade, pa tudi tožnica ni z ničemer dokazala ali potrdila, da so bili ti stroški potrebni, in da so bila dodatna dela dejansko izvršena. To je splošni dodatek h kalkulacijam oziroma ponudbam za gradbena dela, iz katerih se sredstva črpajo le izjemoma in le v soglasju in potrditvi nadzornega organa (to dokazilo s strani tožnice ni bilo priloženo, gre le za domnevo, da je bilo to obračunano oziroma potrebno). Sodišče prve stopnje bi tako moralo po mnenju pritožbe toženke ugotoviti, da je toženka glede na opisan postopek sanacije s plačilom zneska 45.190,50 EUR tožnici poravnala celotno škodo, ki je nastala v požaru dne 23. 9. 2017 ter da za stroške čiščenja nad zavarovalno vsoto 3.600,00 EUR in za nepredvidena dela v višini 5% ocenjene vrednosti škode ni podano zavarovalno kritje. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smislu zavrnitve tožbenega zahtevka v celoti s stroškovno posledico ter podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ter priglaša stroške.

4. Nobena od pravdnih strank ni odgovorila na pritožbo nasprotne stranke.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Podane niso niti pritožbeno zatrjevane niti uradoma upoštevne kršitve določb postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, v skladu s temeljnim metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, in pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Tožnica na podlagi sklenjenega premoženjskega zavarovanja po polici Dom AS št. 10011427042 za zavarovanje nepremičnine (kritje A2 – standardno požarno zavarovanje montažne hiše, grajene na masivnem pritličju, na novo vrednost 120.000,00 EUR) zaradi požara z dne 23. 9. 2017 od toženke vtožuje zavarovalnino za škodo, ki je nastala s porušitvijo celotnega mansardnega montažnega dela nadstropja s celotnim ostrešjem, in škodo, ki je zaradi posledic požara in gašenja nastala na pritličnem delu. Pred postopkom je toženka tožnici izplačala 25.475,50 EUR, tekom postopka pa še 19.715,00 EUR, v presežku pa se je branila z navedbami, da se vtoževani znesek nanaša na nepotrebno obnovitev celotnega zgornjega nadstropja ter predstavlja izboljšavo in ne vzpostavitev v prvotno stanje na dan zavarovalnega primera.

8. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da ni upoštevalo dokaznih predlogov po vpogledu v dokazne listine v prilogah A16 do A20 z obrazložitvijo, da so te vložene prepozno. Iz spisa izhaja, da je fotografije v prilogi A16 spisa tožnica priložila 10. pripravljalni vlogi z dne 2. 12. 2020, s katero je podala pripombe na izvid in mnenje izvedenca B. A., le-ta pa je po sklepu sodišča prve stopnje z dne 14. 12. 2020 v prvi pisni dopolnitvi izvida in mnenja odgovoril na pripombe tožnice, upoštevaje tudi navedene fotografije. V 13. pripravljalni vlogi z dne 17. 1. 2021 je tožnica povzela mnenje J. B. (priloga A17 spisa) ter priložila fotografije v prilogi A18 spisa. Izvedenec B. A. se je po sklepu sodišča prve stopnje z dne 9. 2. 2021 v drugi pisni dopolnitvi izvida in mnenja opredelil tako do pripomb tožnice iz 13. pripravljalne vloge (s katerimi je povzela mnenje J. B.) kot do priloženih fotografij. Glede na to, da se je torej izvedenec v dopolnitvah izvida in mnenja dejansko opredelil tako do mnenja J. B., ki je bilo povzeto v navedbe tožnice, kot do fotografij v prilogah A16 in A18 spisa, sodišče prve stopnje pa je mnenje izvedenca z dopolnitvami upoštevalo pri razsoji, po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče reči, da te listine niso bile upoštevane, kljub temu, da je v obrazložitvi izpodbijane sodbe tako zapisano. Prilogi A19 in A20 pa niti ne predstavljata dokaznih listin, temveč odgovor na tožbo in pripravljalno vlogo z dne 8. 11. 2019, ki ju je toženka podala v predmetnem postopku.

9. Sodišče prve stopnje se je pri presoji, ali je bilo potrebno mansardni del popolnoma porušiti ali je bila možna sanacija objekta, pravilno upoštevalo izvid in mnenje izvedenca gradbene stroke in cenilca B. A.. Tako kot sodišče prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da je izvid in mnenje z dopolnitvami jasen, izčrpen in prepričljiv. Pritožba tožnice očitanih pomanjkljivosti in nasprotij v mnenju izvedenca ni konkretno navedla, pritožbeno sodišče pa jih prav tako ne najde, zato ne vidi razloga za dvom v njegovo pravilnost oziroma strokovno utemeljenost in tudi ne zakonskih pogojev za postavitev novega izvedenca (254. člen ZPP). Pritožba tožnice vztraja pri že podanih pripombah na izvedensko mnenje v treh smereh, in sicer (a) da bi takšna sanacija vplivala na stabilnost objekta, (b) da odstranitev sponk ni možna oziroma ni možna brez poškodb lesene nosilne vertikalne konstrukcije ter (c) da zamenjava stene brez vencev, ki so povezani v elemente po celotni dolžini, ni možna. Izvedenec je argumentirano odgovoril na vse pripombe tožnice, tudi navedene, sodišče pa je njegove odgovore pravilno povzelo v 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, na katero se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje. Pritožba tožnice izvida in mnenja izvedenca B. A. oziroma ugotovljenega dejanskega stanja ne more izpodbiti s sklicevanjem na izvid in mnenje izvedenca za varstvo pri delu in požarno varnost F. P., saj je sodišče prve stopnje zaradi nestrinjanja z izvedenskim mnenjem (izvedenec ni mogel podati izvida in mnenja o višini nastale škode) na podlagi dokaznih predlogov obeh pravdnih strank postavilo novega izvedenca gradbene stroke, in sicer ravno B. A. Prav tako pritožba ne more uspeti s sklicevanjem niti na laično oceno zaslišanih prič, ki so sodelovale pri sanaciji1, niti na mnenji Ž. V. in J. B.. Gre za mnenji, ki sta bili narejeni po tožničinem naročilu izven predmetne pravde in katerima je toženka izrecno nasprotovala, zato ju je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo le kot del tožničinih navedb in ne kot dokaz,2 pravilnost trditev pa preverjalo s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga je določilo samo v postopku. Procesnega pomena izven pravde pridobljenega mnenja Ž. V. ni bilo mogoče obiti z njegovim zaslišanjem3, njegovo izpovedbo v svojstvu priče pa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju dejstva, da se ne ukvarja s cenitvami, ustrezno dokazno ocenilo.

10. Pritrditi je pritožbi toženke, da stroški za odstranitev pločevinaste strešne kritine, odstranitev fasade v območju strešnih nosilcev in delno na kapnih zidovih, odstranitev strešne konstrukcije iz žebljanih nosilcev, odstranitev toplotne izolacije na podstrešju, odstranitev stropov iz mavčno – kartonskih plošč, odstranitev uničene zunanje stene ob balkonu, vključno z vrati in okni, odstranitev vseh oblog s sten (iverica, mavčno-kartonske plošče in keramika) v notranjosti nadstropja, odstranitev toplotne izolacije iz sten, odstranitev finalnih tlakov in estrihov v nadstropju (postavke 3.-9., 11., 12. mnenja izvedenca na list. št. 198 spisa) ter strošek za odstranitev stropnih oblog v pritličju (postavka 1. mnenja izvedenca na list. št. 200 spisa) predstavljajo stroške čiščenja v smislu določila prvega odstavka 64. člena Splošnih pogojev Dom AS 01-DOM-01/09 (priloga A11 spisa)4, medtem pa navedeno ne velja za strošek čiščenja objekta in gradbišča (postavka 47. mnenja izvedenca na list. št. 199 spisa). Kot je navedlo že sodišče prve stopnje je izvedenec v ustni dopolnitvi svojega mnenja na izrecno vprašanje, kaj predstavlja postavka čiščenja objekta in gradbišča, pojasnil, da je v to postavko zajel redno čiščenje, nakladanje in odvoz gradbenih odpadkov (na primer odrezki izolacije, odrezki lesa), ki ni direktno povezano s požarom. Glede na navedeno priznani stroški čiščenja znašajo 3.430,00 EUR in torej ne presegajo zneska 3.600,00 EUR, na katerega so pogodbeno omejeni, pritožba toženke pa je v tem delu neutemeljena.

11. Da je pri vsaki adaptaciji nujno računati z nepredvidenimi deli, je po mnenju pritožbenega sodišča splošno znano dejstvo, prav tako je to potrdil tudi izvedenec. Višina stroškov iz tega naslova predstavlja nastalo škodo, ki se v predmetni zadevi ne da ugotoviti, kar v skladu s prvim odstavkom 216. člena ZPP utemeljuje odločitev o tem po prostem preudarku. Glede na to, da je izvedenec iz tega naslova predvidel 5% ocenjene vrednosti del, kar je manj kot povprečna vrednost (v skladu z mnenjem izvedenca se iz tega naslova običajno priznava 3 do 10% vrednosti del), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje izvedenskemu mnenju tudi v tem delu utemeljeno sledilo, pritožba toženke pa je tudi v tem delu neutemeljena.

12. Po navedenem pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

13. Nobena od pravdnih strank s pritožbo ni uspela, zato krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Pritožba tožnika navaja, da so vse priče, ki so sodelovale pri sanaciji izpovedale, da je bilo potrebno celotni zgornji del montažnega objekta porušiti, ker je bil bodisi uničen zaradi neposrednih posledic delovanja bodisi zaradi gašenja s požarno vodo, saj so bile stene zgorele, namočene in uničene v posledici delovanja visokih temperatur, kot take pa jih je bilo potrebno porušiti. 2 VSRS sklep II Ips 748/2005 z dne 15. 2. 2007, VSRS sodba II Ips 780/2006 z dne 26. 2. 2009, VSRS sodba in sklep II Ips 381/2009 z dne 3. 9. 2009, VSRS sodba II Ips 895/2009 z dne 23. 2. 2012. 3 Primerjaj VSRS sodba II Ips 895/2009 z dne 23. 2. 2012. 4 K škodi se prištejejo tudi stroški za čiščenje, ki je potrebno zaradi poškodbe ali uničenja zavarovanih stvari, vendar največ do zneska, navedenega v Tabeli 1 in Tabeli 2, če ni drugače dogovorjeno. Med te stroške spadajo nujni stroški za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi izdatki za odvoz zgorelin, ruševin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje. Povrnejo se le tisti stroški, ki nastanejo kot izključna posledica delovanja zavarovanih nevarnosti na zavarovanih stvareh.