Jedro

Za odločitev o stroških tožnika je podlaga v določbah 154. člena ZPP. Tožnik je v tem sporu o prenehanju delovnega razmerja uspel s ključnim delom zahtevka, v katerem je uveljavljal nezakonitost sklepov delodajalca z dne 11. 2. 2016 in z dne 30. 3. 2016, zato je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 1.345,63 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške v znesku 186,66 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da tožnik krije sam svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila tožba nujna in potrebna, saj je tožena stranka povzročila spor z nezakonito odločitvijo o izredni odpovedi. Uspel je s ključnim delom zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti sklepov tožene stranke. Zato mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je odločilo, da tožnik krije sam svoje stroške postopka. Napačno se je sklicevalo na določbo petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), po kateri v sporu o prenehanju delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka. Navedene določbe v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, saj je sodišče odločilo le o stroških tožnika.

7. Za odločitev o stroških tožnika je podlaga v določbah 154. člena ZPP. Tožnik je v tem sporu o prenehanju delovnega razmerja uspel s ključnim delom zahtevka, v katerem je uveljavljal nezakonitost sklepov delodajalca z dne 11. 2. 2016 in z dne 30. 3. 2016, zato je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov.

8. Pritožbeno sodišče je tožniku na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP in v skladu z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 2/15 in nasl.) glede na vrednost spornega predmeta kot potrebne stroške priznalo: 300 točk za tožbo, po 225 točk za dve pripravljalni vlogi oziroma skupaj 450 točk, 150 točk za poravnalni narok, 300 točk za zastopanje na prvem naroku, 250 točk za pritožbo, 160 točk za odsotnost iz pisarne, 26,10 točk materialnih stroškov (2 % do 1.000 točk in 1 % nad 1.000 točk), kar znaša 1.636,10 točk, z DDV in potnimi stroški tožnika v znesku 59,20 EUR ter pooblaščenca v znesku 88,80 EUR pa skupaj 1.345,63 EUR. Ostali priglašeni stroški nimajo podlage v OT.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep o stroških spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka.

10. Ker je tožnik s pritožbo uspel, mu je tožena stranka dolžna povrniti še pritožbene stroške: 250 točk za sestavo pritožbe, kar z materialnimi stroški in DDV znaša 186,66 EUR (prvi odstavek 154. člena ZPP, prvi odstavek 155. člena ZPP in drugi odstavek 165. člena ZPP).