Jedro

Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti umaknjena, jo je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 390. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

Zahteva zagovornikov obdolženega I.B. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom predlog zagovornikov obdolženega I.B. za odpravo pripora oziroma nadomestitev s hišnim priporom zavrnil. Zagovorniki obdolženega I.B. so dne 24.07.2001 vložili na Okrožno sodišče v Ljubljani zoper uvodoma navedeni sklep zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi kršitve kazenskega postopka s predlogom, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi tako, da napadeni sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženega I.B. odpravi.

Vrhovni državni tožilec mag. J.F. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti meni, da ta ni utemeljena, ker sodišče s svojim sklepom zakona ni kršilo. Razlogi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, ki so narekovali sodišču, da je odredilo in nato podaljšalo pripor, so še vedno podani. Nobenega dvoma tudi ni, da je predpogoj za odreditev in podaljšanje pripora izpolnjen, ko je že vložena obtožba in je torej utemeljen sum podan še z večjo verjetnostjo, kakor je bil ob uvedbi preiskave.

Zagovorniki obdolženega I.B. so dne 22.11.2001 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložili umik pritožbe in zahteve za varstvo zakonitosti, o čemer je bilo Vrhovno sodišče RS obveščeno 04.04.2002. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Vrhovno sodišče je na podlagi 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ob smiselni uporabi 390. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno, ker je ugotovilo, da je bila zahteva za varstvo zakonitosti umaknjena.